Žlahtnjenje rastlin je starodavna praksa, s katero se iz obstoječih rastlinskih sort ustvarijo nove sorte, ki lahko omogočajo večji pridelek, so bolj odporne proti boleznim oz. imajo večjo hranilno vrednost.
Medtem ko nove genomske tehnike (NGT) omogočajo bolj ciljane, precizne in hitrejše rezultate.
Kaj so NGT?
Na spletni strani Evropskega parlamenta so zapisali: »NGT omogočijo žlahtnjenje rastlin z uvedbo točno določenih sprememb v DNK. V mnogih primerih te tehnike ne zahtevajo uporabe tujega genetskega materiala sort, ki se niso zmožne križati v naravi. To pomeni, da je možno doseči podobne rezultate tudi s tradicionalnimi metodami, kot je na primer križanje, vendar bi te metode pogosto trajale dlje časa. Z uporabo NGT bi lahko razvili rastline, ki so bolj odporne na sušo in ostale podnebne skrajnosti ter potrebujejo manj gnojil in pesticidov.«
Medtem ko so gensko spremenjene organizme (GSO) na omenjeni strani predstavili kot organizme z geni, ki so bili spremenjeni na način, ki se v naravi ne more ponoviti. Dodali so še, da preden GSO izdelek pride na trg EU, mora prestati strog varnostni pregled. Veljajo pa tudi strogi predpisi o njihovi avtorizaciji, oceni tveganja, označevanju in sledljivosti.
Kaj se bo torej spremenilo za NGT?
Do zdaj so za z NGT pridobljene rastline veljala enaka pravila kot za GSO. Po novem se bosta za z NGT pridobljene rastline uvedli dve različni kategoriji in dva sklopa pravil.
V kategoriji NGT1 bodo rastline, ki imajo do 20 spremenjenih genov. To kategorijo bodo izenačili s tako imenovanimi konvencionalnimi rastlinami in zanje zakonodaja o GSO ne bo veljala. Za NGT1 bo veljalo označevanje semen, medtem ko označevanje produktov, ki so zrasli iz semen NGT1, ne bo.
V kategoriji NGT2 bodo rastline, ki imajo več kot 20 spremenjenih genov. Zanje bodo veljali predpisi kot za običajne GSO in bodo morale pridobiti odobritev Evropske agencije za varno hrano, ter prestati ocene tveganja. Tako semena kot produkti NGT2 bodo označeni.
Za zdaj NGT1 in 2 niso dovoljeni v ekološkem kmetijstvu.
Ni javno znanih raziskav o vplivu na živali, ljudi in biotsko pestrost
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do uredbe NGT zadržano in zagovarja previdnostno načelo.
V Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost, upajo, da Slovenija sprejetje zakonodaje, ki določa pridelavo rastlin z NGT in patentiranju semen v Sloveniji, ne uvede, dokler ne bodo v daljšem časovnem obdobju raziskani vsi parametri vpliva tovrstnih semen in rastlin na zdravje ljudi, živali in biotsko pestrost, če jih umestijo neposredno v naravo. Za zdaj tovrstne raziskave, če so bile opravljene, niso javno objavljene.
Na odločevalce apelirajo tudi, da izvedejo vse ukrepe za dolgoročno zaščito naravnih virov in zaščitijo kmetijsko zemljo, slovenska lokalna in avtohtona semena in uredijo status kmetijske pridelave, zagotovijo dolgoročne ukrepe za prehransko varnost in celostni pristop ustvarjanje trajnostne prihodnosti tudi kot razvojne priložnosti Slovenije.
Vir: EKOCI, EU parlament
Preberite tudi:
Takšne so divje banane – oz. predhodnik današnjih banan na trgu
