Navadna regačica (Aegopodium podagraria) je za večino le nadležen plevel na vrtu, a stari Rimljani so jo nekoč gojili kot okusno zelenjavo.
Kasneje se je uveljavila tudi v samostanskih vrtovih. Zaradi oblike trikrat pernato deljenih listov na dolgih pecljih ji ponekod pravijo kozja noga. Rastlina z nežnimi svetlo zelenimi listi se pogosto razraste pod sadnimi drevesi kot pravcata preproga.
Dobro uspeva povsod po vrtovih pa tudi na vlažnih robovih gozdov in travnikov. Cvetno steblo zraste do meter visoko, na njem pa se razvijejo kobulasta socvetja s drobnimi belimi cvetovi.
Regačica spada v isto družino kot peteršilj in zelena
Navadna regačica se ponaša s posebno aromo in z intenzivnim okusom, ki spominja na zeleno ali peteršilj. Nič čudnega, saj spada v isto družino kobulnic. Listi vsebujejo veliko vitamina C, provitamin A, čreslovine, grenčine, med minerali pa vsebuje predvsem železo. Uporabni so praktično vsi deli rastline s cvetovi vred.
V kulinariki in zdravilstvu
Najbolje je uporabljati svežo, kot dodatek različnim solatam ali smutijem. Obnese se tudi v skuti ali mladem siru, jajčnih jedeh. Lahko jo pripravljamo podobno kot špinačo ali pa dodajamo številnim tradicionalnim jedem, tudi goveji juhi. Iz nasekljanih listov lahko pripravimo pesto, podobno kot iz čemaža ali bazilike.
Regačica je uporabna tudi v zdravilstvu. Pri težavah s prebavo in hemeroidi, z njeno pomočjo zdravimo revmo, protin, sveže zmečkani listi pa lajšajo vnetja zaradi pikov žuželk. Za zdravilne namene pripravljamo čaj ali tople kopeli. Uporabni so tako sveži kot posušeni listi. Slednje lahko uporabljamo tudi kot okusno začimbo skozi vse leto.
