Po celi Evropi letošnje poletje “pustošijo” vročinski valovi, vedno več pobetoniranih površin pa botruje še močnejšemu in hitrejšemu segrevanju okolja.
“Vroče, bolj vroče, Srednja Evropa: Evropa doživlja vročinski val za vročinskim valom. Prav tako tudi alpska regija. Posebej prizadeta so mesta in aglomeracije, v povezavi s katerimi je govora o tako imenovanih toplotni otokih. Kjer steklene in kovinske površine dolgo shranjujejo toploto, beton ali asfalt pa zapirata tla, zaradi pomanjkanja vegetacije primanjkuje hladilne vlage,” razlagajo v CIPRA.
Zemljišča še kar naprej zapiramo z betonom
Tla, ki so zaradi erozije in onesnaževanja zaprta ali poškodovana, so lahko funkcionalna le v omejenem obsegu ali pa sploh ne. Voda ne odteka več. Tla ne vežejo več CO2 iz ozračja. Pridelati je mogoče vse manj hrane, posledice tega pa so tudi toplejši zrak, poplave, in pomanjkanje pitne vode.
Čeprav so poškodbe tal pogostoma neodpravljive, kot navaja CIPRA, alpske države še zmeraj vsak dan zapirajo zemljišča, zlasti na območjih v bližini mest in jih zapolnjujejo z vetrnimi elektrarnami, hidroelektrarnami, elektrarnami na biomaso ali sončnimi elektrarnami, kar botruje konfliktov zaradi navzkrižja interesov pri rabi tal. “Gospodarna raba z zemljišči in tlemi nasploh je dandanes pomembnejša kot kdaj koli prej,” poročajo.
Z zemljišči bi morali varčevati
CIPRA se s projektom »Varčevanje z zemljišči – za preobrat v rabi zemljišč na primestnih območjih« nadeja osvetliti strateške pristope na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter njihovo uresničevaje v vsakokratnem lokalnem okolju. »Zagotavljanje zdravih tal za prihodnost je naloga celotne družbe. Javne ustanove kot tudi podjetja, kmetijske in gozdarske zadruge ter nenazadnje sleherna listnica in lastnik zemljišč so primorani nujno odzvati k hitremu in celovitemu reševanju vprašanja ohranjanja zemljišč«, opozarja Manon Wallenberger, vodja projekta pri CIPRI International.
Rešitve in primeri dobre prakse
Že nekaj let se tako na evropski kot tudi na regionalnih ravneh razvijajo različne rešitve in strategije za varstvo in izboljšanje kakovosti tal. Okvirno poročilo, ki spremlja projekt Varčevanje z zemljišči, povzema trenutne strategije alpskih držav ter izpostavlja njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ob tem s v poročilu zajeti tudi primeri dobre prakse pri izvajanju učinkovitih ukrepov na predmetnem področju.
Na avstrijskem Koroškem denimo stavijo na razbremenjevanje in odpiranje tal. Tamkajšnji urad za gradnjo cest je na primer več kilometrov zveznih cest zožil za tri metre ter vzdolž slednjih vzpostavil zelene pasove in kolesarske steze. Nekdanje asfaltne puščave tako lahko spet sprejmejo in hranijo več vode in celo služijo kot habitati. Nižje omejitve hitrosti omogočajo ožje vozne pasove in posledično botrujejo razbremenjevanju ter sproščanju tal.
Več pa TULE.
