“Na družbenih omrežjih je še več nejevolje, za kar so tokrat krivi plastični zamaški oz. bolje rečeno proizvajalci, ki so poskrbeli, da se jih zlahka več ne da odstraniti. Marsikomu se to zdi krivica, saj omejuje možnosti za humanitarnost, po drugi strani pa neumnost, češ, kaj pa bomo rešili s pritrjenimi zamaški,” je nedavno zapisala Katja Sreš iz Ekologov brez meja.
K manj proizvedene plastike pritrjen zamašek sicer res ne prispeva, a glede na to, daso plastični pokrovčki namreč peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, so vir mikroplastike in kemikalij, ogrožajo tudi številne živali, bo zagotovo zaradi tega, ker jih je nemogoče odrtagati, teh odpadkov znantno manj.
Zakaj tak odpor do okolju prijaznega ukrepa?
“Kaj je narobe, da takšnega ukrepa nismo veseli? Kaj je narobe, da ni že od vsega začetka tako in da moramo čakati do sredine 2024, ko stopi čisto zares v veljavo? Plastični zamaški so bili vse doslej priročna kurativa za reševanje sistemskih nepravilnosti. Z njihovim zbiranjem (pa čeprav so same plastenke več vredne od zamaškov) smo pomagali marsikomu, kar je sicer hvalevredno, a marsikdo je plastenke kupoval tudi zgolj za to, da je lahko pomagal z zamaški. To je skoraj tako mimo kot akcija največjega onesnaževalca sveta, ki je potrošnike spodbujal k nakupu plastenk, da lahko rešijo delfine. Vidimo poanto?” se sprašujejo Ekologi brez meja.
Zamaški niso nujni za dobrodelno pomoč!
Manj plastike je gotovo prava pot za okolje – ljudem, za katere smo v preteklosti zbirali zamaške, pa lahko pomagamo na številne druge načine. Najbolj očiten je ta, da namesto nakupa plastenke donirao sredstva, npr. dobrodelni SMS za 1 eur stane manj – za njim pa ne ostane ne plastenka ne zamašek.