V vzorcu so bili piškoti “Petite Beurre klasik”, rok uporabe: 22.12.2024 (EBI DIS TICARET A.S., Turčija), v njih so odkrili visoko vrednost akrilamida.
Akrilamid je procesno onesnaževalo, ki nastane kot posledica obdelave živil pri visoki
temperaturi in lahko ogroža zdravje.
Največ akrilamida se, kot navaja NIJZ, nahaja v hrani rastlinskega izvora, našli so ga v večini pečenih, ocvrtih in praženih živil z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov.
Taka živila so: pečen, pražen krompir, čips, pomfrit, izdelki iz žit: toast, keksi, krekerji, kruh, industrisko predobdelana hrana: krispi, koruzni kosmiči…
“Zavedati se moramo, da je tudi pražena kava, ki je ne popijemo tako malo, dokajšen vir akrilamida,” pravijo na NIJZ in dodajo, da je to, koliko akrilamida zaužijemo, odvisno od prehranskih navad.
“Pomembno je, katera živila uživamo in kako pogosto. Pri tem moramo upoštevati tudi živila, ki sicer vsebujejo manj akrilamida, uživamo pa jih vsak dan.”
In kako nevaren je akrilamid?
Akrilamid uporabljajo v kemični industriji za pripravo poliakrilamida, ki se uporablja pri
čistilnih napravah za vodo in kanalizacijo ter v papirni industriji. Snov pri tem prihaja v telo skozi kožo, preko dihal in se v njem nalaga. Večina študij je bila sprva usmerjena na učinke pri ljudeh v tovrstni industriji.
“Ugotovili so, da snov deluje toksično in povzroča raka, ne vemo pa, ali tudi z uživanjem živil, v katerih se akrilamid nahaja. Akrilamid je v hrani prisoten, odkar se živila obdelujejo na visokih temperaturah, in tudi zato je težko oceniti, ali je akrilamid v
hrani enako škodljiv kot iz drugih virov,” še pojasnjujejo na NIJZ.
Akrilamid je sicer genotoksičen, to pomeni, da škodljivo vpliva na gensko zasnovo telesnih in zarodnih celicah, lahko povzroča dedne poškodbe genov in kromosomov
Da uvozna pošiljka ni bila sproščena na slovenski trg, pa sporoča Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
