Primerjava fotografije Triglavskega ledenika, ki je bila posneta pred sto leti in letos razkriva žalostno resničnost, da ledenika ni več, so le še njegovi (pre-)ostanki.
»Kjer smo lani prevrtali skozenj oz. skoraj 5 m globoko in odvzeli ledene vzorce, nas je pričakala letos gola skalna podlaga,« pove vodja meritev Miha Pavšek iz inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Glavni razlogi, da Triglavski ledenik izginja pred našimi očmi
Na letošnji fotografiji lahko vidimo, da sta od nekdanje ledeniške krpe ostala le še dva kosa ledu, katerih skupna površina je manjša 0,2 ha. Seveda nas je zanimalo, kateri so glavni vzroki za izginjanje ledenika. Sogovornik je jasen, da stalna rast temperatur zraka oz. segrevanje ozračja.
»Povprečna T poletja (junij–avgust) se je v obdobju 1991–2020 dvigala za 0,4 °C/desetletje. Povprečna T letošnje talilne sezone (maj–oktober; vsi podatki veljajo za MP Kredarica, 2513 m) je bila s 6,1 °C že drugo leto zapored najvišja.« Pojasni še, da ima kar trinajst najtoplejših talilnih sezon po letu 1955 letnice 21. stoletja – med prvimi štirimi so 2018, 2019, 2022 in 2023. Hkrati pa se je povprečna letna T zraka od leta 1970 oz. v nekaj več kot pol stoletja dvignila za skoraj 2,5 °C.
Na območju je bil tudi pozen višek snežne odeje (sredi maja), poleti pa veliko padavin. Kot še pove Pavšek so bile tudi toplejše kot običajno zaradi izjemno oz. zelo nadpovprečno toplega Sredozemskega morja. »Še konec novembra je bila temperatura morja v Tržaškem zalivu 15–16 °C.«
Lahko še “rešimo” Triglavski ledenik?
Ob vsem zapisanem se verjetno že sprašujete, ali sploh še lahko kaj naredimo, da bi ohranili ledenik. »Teoretično bi zdaj, ko so tako majhni, lahko prekrili njegove ostanke s posebno prekrivno tkanino, kar pa je na območju Triglavskega narodnega parka prepovedano in ne nazadnje tudi etično nesprejemljivo,« meni sogovornik iz inštituta.
Človek bo moral spremeniti odnos do narave!
Vsekakor pa je to še eden od mnogih znakov, da mora človek korenito spremeniti svoj način življenja in odnos do narave. Hkrati ne bo odveč zavedanje, da bo narava na dolgi rok preživela, saj se precej hitreje in prožneje odziva na spremembe v okolju kot človek, saj so pokrajine v dinamičnem ravnovesju.
»Naravne nesreče, ki so vse bolj pogoste in silovite, letos smo jih bili v precejšnji meri deležni tudi pri nas, so nesreče le za človeštvo, za naravo pa vnovično vzpostavljanje ravnovesnega stanja,« za konec še pove Miha Pavšek iz inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
