Poročilo Oxfama kaže, da medtem ko 1 % najbogatejših živi podnebno izolirana in klimatizirana življenja, so njihove emisije – 5,9 milijarde ton CO2 leta 2019 – odgovorne za trpljenje vseh preostalih.
Ljudje, ki živijo v revščini, marginalizirane etnične skupnosti, migranti ter ženske in dekleta, ki živijo in delajo zunaj ali v domovih, občutljivih na ekstremne vremenske razmere, imajo manj možnosti, da bodo imeli prihranke, zavarovanje ali socialno zaščito. Hkrati so bolj ekonomsko in fizično ogroženi zaradi poplav, suše, vročinskih valov in gozdnih požarov.
ZN pravijo, da je v državah v razvoju 91 % smrti, povezanih z ekstremnimi vremenskimi razmerami.
Krizi podnebja in neenakosti poganjata druga drugo
»Superbogati ropajo in onesnažujejo planet do točke uničenja in tisti, ki si to najmanj lahko privoščijo, plačujejo najvišjo ceno,« je dejala Chiara Liguori, Oxfamova višja svetovalka za podnebno pravično politiko.
Vrzel v premoženju med državami le delno pojasni to razliko. Poročilo kaže, da so bile leta 2019 – zadnje leto, za katero obstajajo izčrpni podatki – države z visokim dohodkom (večinoma na svetovnem severu) odgovorne za 40 % svetovnih emisij CO2 na podlagi potrošnje, prispevek držav z nizkim dohodkom pa je (predvsem na svetovnem jugu) znašal zanemarljivih 0,4 %.
Problem, o katerem se manj razpravlja, a hitreje narašča, je neenakost znotraj držav. Milijarderji so še vedno pretežno beli, moški in imajo sedež v ZDA ali Evropi, vendar je pripadnike tega vplivnega razreda superbogatih vse pogosteje mogoče najti tudi v drugih delih sveta. Milijonarji so še bolj razpršeni.
Vse večja politična in medijska moč posameznikov
Ta elita ima tudi ogromno in naraščajočo politično moč z lastništvom medijskih organizacij in družbenih omrežij, najemom oglaševalskih in PR agencij ter lobistov in se družbeno meša z višjimi politiki, ki so po poročilu pogosto tudi člani 1 % najbogatejših.
V ZDA, na primer, naj bi imel vsak četrti član kongresa delnice podjetij, ki uporabljajo fosilna goriva, v skupni vrednosti med 33 in 93 milijoni dolarjev. Poročilo pravi, da to pomaga razložiti, zakaj svetovne emisije še naprej naraščajo in zakaj so vlade na svetovnem severu leta 2020 zagotovile 1,8 bilijona dolarjev za subvencioniranje industrije fosilnih goriv v nasprotju z njihovimi mednarodnimi obljubami o postopnem opuščanju emisij ogljika.
Obdavčitev najbogatejših?
Oxfam poziva k visokim davkom na premoženje za najbogatejše in podjetja fosilnih goriv za podporo najhuje prizadetim, zmanjšanje neenakosti in financiranje prehoda na obnovljivo energijo. Pravi, da bi 60-odstotni davek na dohodke 1 % najbogatejših zbral 6,4 milijarde dolarjev na leto in bi lahko zmanjšal emisije za 695 milijonov ton, kar je več od odtisa Združenega kraljestva leta 2019.
Vir: The Guardian