Vendar pa se zatakne, ko je kopanje komercialno, ko je kopalcev preveč, ko gre za krhke vodne ekosisteme in ko se skupnost ne strinja v rabi izvirske vode za kopanje …
Avtor: BR, VB
V Bohinju so denimo že lani poudarjali, da želijo ohraniti podobo naravnega jezera, in ne kopališkega jezera. S številnimi ukrepi, ki so bili različno dobro sprejeti pri turistih, so šli v smer preprečevanja nastajanja kopališča, ki bi dajal Bohinjskemu jezeru podobo resorta, ne pa naravne vrednote.
Medtem pa kopanje v hladni vodi dobiva vse več privržencev po vsej Sloveniji. Priljubljena “kopališča” so v zadnjem obdobju denimo postala Planšarsko jezero na Jezerskem, Javorniško jezero nad Jesenicami, jezero Jasna v Kranjski Gori in več območij na reki Soči. Povprašali smo na občine Jezersko, Jesenice, Kranjska Gora in Tolmin, kakšen je odziv občanov na kopanje v jezerih in rekah in ali so prejeli pritožbe. Iz vseh občin so nam sporočili, da se kopanja udeležuje vse več ljudi, a da do zdaj niso prejeli nobene pritožbe s strani občanov. Drugače pa je v Kamniku …
V Kamniku želijo zaščititi vir pitne vode pred kopalci
Že več let se v Občini Kamnik, na izviru Kamniške Bistrice, ljudje kopajo, včasih le posamezniki, vse večkrat pa skupine od 10 do 20 oseb. Kot so nam povedali v Civilni iniciativi za Kamniško Bistrico, se kopanje na tem območju nadaljuje tudi letos. »Razlog za kopanje v izviru Kamniške Bistrice je najverjetneje izjemna kakovost in stalna nizka temperatura vode, okoli 6 °C. Za poslovneže je privlačno tudi brezplačno kopališče.«
Jamarsko društvo Kamnik in Civilna iniciativa so postavili tudi opozorilno tablo, s katero kopalce obveščajo o tem, da lahko to početje močno spremeni mikrobiološko sestavo vode, kar lahko vpliva na ekosistem – tudi do uničenja življenja v vodi.
Z Občine Kamnik so nam sporočili, da so s problematiko seznanili pristojne institucije, a, da žal trenutno nimajo pravne podlage, da bi lahko ukrepali zoper kopalce. Kopalci sicer opozarjajo na to, da vodo onesnažujejo številne druge dejavnosti in snovi precej bolj kot kopanje in da bi se vsi skupaj morali boriti predvsem proti temu.
Kopanje ni dovoljeno povsod, čeprav se zdi ravno nasprotno
Na Direkciji RS za vode smo preverili, kje je kopanje v Sloveniji sploh dovoljeno. Odgovorili so nam, da je v skladu s 25. členom Zakona o varstvu pred utopitvami kopanje dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju. Zakon o vodah pa v 77. členu določa kopalne vode kot območja, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi.
Kopanje pa je prepovedano na območjih, ki niso določena kot kopalne vode, in na območjih kopalnih voda, katerih kakovost je slaba in Ministrstvo za okolje in prostor kopanje trajno prepove ali trajno odsvetuje.
Območje izvira Kamniške Bistrice ni opredeljeno kot kopalne vode. A, ker vemo, da se tam kopajo že več let, smo na Direkcijo RS za vode naslovili vprašanje, zakaj se na tem območju še kar kopajo oz. se organizirajo kopanja? »Kot smo vam že podali odgovor, izvir Kamniške Bistrice ni opredeljen kot kopalne vode, čeprav se ljudje tam kopajo. Občina lahko na Ministrstvo za okolje in prostor poda predlog za določitev kopalne vode,« so odgovorili z Direkcije.
Njihov odgovor nas je zelo presenetil, saj Občina želi ravno obratno, zato smo jih ponovno pobarali: »Občina si prizadeva, da se tam NE bi smeli kopati (ne pa da bi prosili za dovoljenje, kot ste odgovorili, saj želijo zaščititi občutljiv vodni vir – vendar pa hkrati pravijo, da za prepoved kopanja ni zakonske podlage. Kaj torej v vsej tej zmešnjavi drži? Ne bi želeli podajati napačnih ali dvoumnih informacij našim bralcem, kot kaže, gre sicer za lokalni problem, ki pa bi lahko bil podlaga še za marsikatero vodo v Sloveniji.« Povprašali smo jih še, če so s problematiko na lokaciji seznanjeni.
MOP strokovne podlage za vodovarstveno območje še ni naročil
Z Direkcije RS za vode so sporočilo posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor in čez nekaj dni smo vendarle prejeli odgovor, da za področje vodovarstvenega območja (VVO) na podlagi javno dostopnih podatkov za zajetje Iverje ugotavljajo, da se uporablja za javno oskrbo s pitno vodo v Občini Kamnik, vendar se to ne nahaja na območju izvira Kamniške Bistrice, temveč dolvodno, pod kamnolomom tovarne Calcit, pri naselju Stahovica. Kar torej pomeni, da se za kopanje uporablja izvir, od katerega voda priteče dolvodno do zajetja.
Kopanje v vodovarstvenih območjih ni prepovedano
»Strokovne podlage za VVO, ki so podlaga za pripravo uredbe o VVO, MOP še ni naročil,« povedo na pristojnem ministrstvu. Dodajo pa še, da iz pregleda drugih veljavnih uredb o VVO izhaja, da uredbe ne prepovedujejo kopanja znotraj VVO, izjema so najožja vodovarstvena območja (VVO I), kjer so dejavnosti in ravnanja omejeni.
Za področje načrtov upravljanja voda ugotavljajo, da so določene prepovedi, pogoji in omejitve, vezane na posebno rabo vode (z vidika preprečitve poslabšanja kemijskega, ekološkega ali količinskega stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda) in referenčne odseke. »Na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da na območju izvira Kamniške Bistrice ni posebne rabe voda niti ne gre za referenčni odsek,« zaključijo na Ministrstvu za okolje in prostor.
