Srhljiva brezpotja, pokopališča in dolgo zapuščeni s pajčevinami obdani dvorci so ponavadi slike, ki se nam ob omembi netopirjev prve prikažejo pred obraz. A premalokrat se ob teh preveč nepoznanih bitjih ustavimo in pomislimo, kaj vse nam dajo in kaj mi lahko damo njim, da skupaj pričaramo še lepši svet. Zanje in za nas. V sobivanju.
Preberite zgodbo o netopirčici Luni je TULE.
Netopirji so edini pravi leteči sesalci in mednje spadajo predstavniki 1200 in več vrst (predstavljajo približno četrtino vseh sesalcev na svetu), od tega jih 32 najdemo tudi v Sloveniji. Odvisno od posamezne vrste se zadržujejo tako v gozdovih kot v jamah in starih stavbah, nemalokrat pa zatočišče najdejo kar v neposredni bližini ali kar v naših domovih. Uvrščamo jih med sinatropne živali, ki se stika s človekom navadno izogibajo, s pridom pa za domovanja uporabljajo našo infrastrukturo, gradnje in druga nenaravna bivališča izpod človeških rok, ki jim predstavljajo zavetje.
Večinoma žužkojedi
Večina izmed naših netopirjev se prehranjuje z žuželkami in jeseni delno s sadjem (ob poznih večerih lahko izkoristimo trenutek in se ozremo na veje prezrelih jablan, češenj, breskev, sliv itd. in jih z malo sreče opazimo), en netopir pa od večera do jutra posamezne noči lahko nalovi celo tisoč ali dva tisoč in več žuželk, zato je vsakomur dobrodošel sosed ali vsaj prebivalec podstrešja.
Poleg lova žuželk pa opravljajo tudi večini ljudem neznano funkcijo, ki pa se jo največkrat omenja v povezavi s čebelami – oprašujejo drevje in tako posredno skrbijo za pridelek. In v tem je še en razlog, da jih ne preganjamo in jim pomagamo ter z njimi sobivamo!
Toda … kako jim lahko pomagamo?
Najprej lahko poskrbimo, da njihova dnevna počivališča v naših domovih ostajajo prehodna, vsekakor pa je dobrodošlo, da pri neprehodnih prostorih naredimo odprtine približnih mer 40 X 15 cm in tako morda zagotovimo dom še kaki koloniji. Iste mere prehodov veljajo tudi za jame, zato lahko tudi v lokalnem jamarskem društvu začnemo s pobudo, da se zaprte jame, če še niso prehodne, uredijo prijazno netopirjem. Dobrodošlih je več prehodov eden nad drugim in (če je možno seveda), vsaj na dveh ločenih mestih.
Netopirnice
Poleg tega lahko izdelamo tudi namenska bivališča, in sicer netopirnice. Gre se za preproste lesene škatle ožje izdelave z odprtino na spodnjem koncu (podobno kot hišni poštni »kastelci«), ki jih namestimo na približno višino 3 do 4 metrov, obrnjene proti jugu ali zahodu in predvsem tako, da so varne pred plenilci.
Vsi ti ukrepi pomagajo populaciji in kolonijam na dolgi rok, nemalokrat se pa predvsem v vročih poletnih dneh zgodi, da pa nebogljeno življenjce netopirja pade dobesedno v naše roke in če upoštevamo nekaj osnovnih navodil, netopirja lahko rešimo!
Vročina je lahko usodna
Temperature vsako leto znova dosegajo rekordne vrednosti in tudi letos bo z ozirom na napovedi temu tako. To pomeni tudi precej hud in za del populacije netopirjev tudi usoden udarec, zato je na nas, da naredimo kar največ v naši moči!
Maja in junija se porodniške kolonije povečajo za kar precej novih članov in po nekaj tednih jih mame že učijo letati. Mladiči so kakopak sprva še slabi letalci in se zgodi, da bodo zaradi vročine ne samo oni, temveč v povečanem obsegu strmoglavljali tudi njihovi starši.
Foto: Davor Ros
Ko pride prav plišasta igračka …
V tem primeru vzamemo naluknjano škatlo (najboljše od čevljev ali kaj podobnih dimenzij), vanjo damo neko cunjo za podlago, plitvo posodico za vodo (pokrovčki od Nutelle ipd.) in plišasto igračko primerljive velikosti kot je netopir. Vsaka spremenljiva situacija žival spravi v stres, zaradi katerega lahko tudi pogine in igračka jim bo predstavljala varnost in zavetje, precej verjetno se jo bodo tudi oprijeli.
V vodo dajte tudi nekaj kapelj medu ali če ga v najslabšem primeru nimate – malo rjavega sladkorja. Ker bo možnost pregretja velika v nek kot škatle dajte še kako mokro brisačko, da se bodo po svojo volji morda šli pohladit tudi tja.
Ti napotki veljajo tako za odrasle kot za mladiče s tem, da ob večeru in padcu temperatur (ki zdaj padejo šele ob 22h ali 23h) najdenega mladiča brez mame nastavimo na zunanje višje plenilcem nedostopno mesto, da ga bo mama prišla pobrat. Če se to ne zgodi ga vzamemo nazaj v škatlo, kajti sam preživeti ne more in ima še tako najboljše možnosti z mamo.
In pozor – če najdemo strmoglavljeno mamo z mladičem, vzamemo oba skupaj, saj na 35 in več stopinjah mama ni več pri sebi in bi brez pomoči poginila oba!
Ob najdbi se za vsakršne napotke in nasvete lahko obrnete tudi na naš Azil za prostoživeče živali Muta ali name na 070 – 380 – 074, kjer sem dosegljiv 24 ur na dan, samo da bodo rešili in pomagali čim več netopirjem! Se slišimo!
REŠIMO NAŠE NETOPIRJE!
