Poročilo nam v hladnem znanstvenem izrazoslovju sporoča to, kar nam narava govori že nekaj časa, v zadnjem letu pa vse glasneje skozi katastrofalne poplave, nevihte in požare: Prenehati moramo spuščati emisije v atmosfero, in to hitro.
Inger Andersen, izvršna direktorica UNEP, komentira: “Imeli smo možnost, da potek podnebnih sprememb spremenimo, a te možnosti ni več – čas za spremembo je mimo. Le korenita transformacija gospodarstva in družbe nas lahko reši pred vse hitreje bližajočo se podnebno katastrofo.”
Kljub državnim obljubam lani v Glasgowu na podnebni konferenci bodo emisije v resnici zmanjšane za manj kot 1 % do leta 2030.
Kot kaže trenutno stanje, je Svet na poti za povišanje povprečne temperature za 2,4 do 2,6 °C do konca tega stoletja. “V najboljšem možnem scenariju to pomeni 1,8 °C več, torej upanje še ostaja. A ta scenarij nima trenutno nobene realne podlage,” dodajo na UNEP.
Da bi se situacija količkaj izboljšala, bi morali spremeniti hitro in “na veliko” tako pridobivanje energije kot tudi industrijo, promet in gradnjo, pa tudi finančni in prehranski sistem, še pravijo. Tako bi lahko emisije zmanjšali za 45 %, kolikor bi bilo potrebno za omejitev globalnega segrevanja.
Moramo poskusiti – tudi vsak zase
Sicer je, kot poročajo, transformacija v smeri ničelnih emisij v teku na področjih energetike, industrije, prometa in gradnje, bi morala potekati precej hitreje. “Mnogi bi rekli, da je nemogoče,” pravi Andersenova, “a moramo poskusiti. Vsak delček stopinje šteje – za ranljive družbe, za živalske in rastlinske vrste, za ekosisteme in za vsakogar od nas.”
Za konec so v UNEP dodali še 4 pomembna področja, ki bi lahko pripomogla k zmanjšanju emisij za eno tretjino do leta 2050: varstvo ekosistemov, sprememba prehranskih navad, izboljšanje v kmetijstvu in dekarbonizacija prehranskih verig. Torej področja, na katera imamo vpliv prav vsi potrošniki..
Vir: UN
