V triletni raziskavi so našli 239 od 575 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), ki so bile kadarkoli najdene v Sloveniji.
Raziskava je potekala na petih območjih in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, v okolici Cerkniškega jezera, na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Na vseh območjih smo našli več kot 100 vrst čebel, največ v okolici Cerkniškega jezera (143).
V Ljubljani našli novo vrsto
Strokovni vodja projekta dr. Danilo Bevk je ob predstavitvi rezultatov povedal: »Našli smo tudi za Slovenijo novo vrsto čebele, in to v Ljubljani. To kaže na to, da bi z dodatnimi raziskavami gotovo našli še kakšno pri nas neodkrito vrsto. Hkrati pa bi ugotovili tudi, koliko od 575 vrst, ki so bile doslej najdene pri nas, v Sloveniji dejansko še živi. Zaradi sprememb v okolju so nekatere gotovo že izginile.«
Upad divjih opraševalcev ponekod že ogroža pridelavo hrane
Opraševalce ogrožajo spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje: pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pomanjkanje mest za gnezdenje, pesticidi in bolezni. Ker več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci (divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke), upadanje njihovega števila ponekod že ogroža kmetijsko pridelavo.
Dr. Bevk je poudaril tudi pomen vzpostavitve trajnega monitoringa opraševalcev. Monitoring sam po sebi sicer še ne prispeva k varovanju, a je vseeno nujen za naravovarstvena ukrepanja. Dobro poznavanje stanja je pogoj za ukrepanje in nato spremljanje učinkovitosti ukrepov.
Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo.
Preberite pa tudi, kako za divje čebele skrbijo slovenske mestne občine:
Vir: NIB