Izvedbena uredba Evropske komisije, v kateri je natančno navedeno, da je prah iz celih ličink Tenebrio molitor (mokar), vključen na seznam novih živil EU, je začela veljati 10. februarja 2025.
Znano je, da se prah mokarjev lahko dodaja kruhu in štručkam, pogačam, proizvodom na osnovi testenin, predelanim proizvodom iz krompirja, siru in sirnim izdelkom ter sadnim in zelenjavnim kompotom.
Kakšne koristi ima prah mokarjev?
V izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2025/89 so natančno navedene sestavine prahu mokarjev, ki vsebuje veliko beljakovin – 50 do 55 %. Zaradi obdelave z UV B svetlobo vsebuje tudi vitamin D3. »Čeprav obdelava prahu, pridobljenega iz celih ličink Tenebrio molitor z UV svetlobo, poveča vsebnost vitamina D3, zaužitje zadevnega novega živila ne prispeva znatnega vnosa tega vitamina,« povedo na UVHVVR.
Zaradi beljakovin in vitaminov mokarje sicer že vrsto let uporabljajo kot krmo za piščance, ribe in prašiče, so pa tudi tudi hrana za določene eksotične hišne ljubljnčke, kot so kuščarji, kače, pajki … V tujini prah mokarjev reklamirajo kot dober beljakovinski nadomestek, a pri ljudeh vzbujajo veliko zgražanj, zato ni pričakovati, da bi bil uporabljen širše …
V Sloveniji trgovci tovrstnih izdelkov ne ponujajo?
Seveda nas je zanimalo, ali si v Sloveniji potrošniki želijo nakupa tovrstnih izdelkov in kakšno je povpraševanje. Na UVHVVR so nam odgovorili, da v Sloveniji kupci po tovrstnih izdelkih ne povprašujejo, zato jih, kolikor jim je znano, trgovci ne ponujajo. Predvidevajo pa, da če želijo potrošniki takšne izdelke lahko dobijo v drugih državah članicah EU – niso pa poceni.
Interesi v ozadju?
Poraja se še eno vprašanje, komu je v interesu, da bi v EU jedli živila, ki vsebujejo žuželke, je to del zelenega prehoda, ko je treba zmanjšati porabo mesa, so cenejši, ali povsem kaj drugega? Na UVHVVR so odgovorili, da gre za zelo specifične izdelke, po katerih povprašuje predvsem del populacije, ki prihaja iz držav, kjer so žuželke v prehrani običajne. Dodajo pa še, da je v primerjavi z drugimi sestavinami, ki se v Evropi uporabljajo v živilih, kot je npr. sojina moka, prah iz mokarjev bistveno dražji.
Kdo sploh proizvaja prah iz mokarjev?
Samo tri podjetja v Evropi so dobila dovoljenja, da lahko dajejo prah mokarjev na trg. Prah iz celih ličink mokarja, obdelanega z UV svetlobo lahko daje na trg EU samo Nutri’Earth iz Francije, prah iz mokarjev samo Ynsect NL B.V. iz Nizozemske, praškaste oblike ličink mokarja pa Fair Insects BV iz Nizozemske.
Tudi pri nas imamo sicer že podjetje, ki prideluje mokarje. Vendar, kot so pojasnili v podjetju za 24 ur, tu ne gre za pridelavo mokarjev za hrano za ljudi ali živali, temveč izključno za ekološka gnojila.
Kaj pa uvoz izven EU?
V primeru, da bi se živila, ki vsebujejo mokarje, uvažala v EU, morajo izpolnjevati enake zahteve, kot veljajo za živila, proizvedena v EU.
»Živila, proizvedena v tretjih državah, bi lahko vsebovala zgolj prah celih ličink mokarja, proizvedenega s strani francoskega proizvajalca. Označena bi morala biti v skladu z zakonodajo EU. Tako bi ob uvozu zahtevali dodatno dokumentacijo, iz katere bi bila razvidna natančna sestava živila, dobavitelj moke in pa osnutek deklaracije, pod katero se bo živilo prodajalo,« pojasnijo na UVHVVR. Na tem mestu še povejmo, da lahko posameznik, izključno za lastno uporabo, naroči manjše količine živil z mokarji, iz tretjih držav.
Točno določeno, koliko prahu mokarjev je lahko v živilih
Evropska agencija za varnost hrane, je v znanstvenem mnenju ugotovila, da je prah varen pod predlaganimi pogoji uporabe in pri predlaganih ravneh uporabe.
V izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2025/89 je zapisano, da je prah, pridobljen iz celih, toplotno obdelanih in mletih ličink Tenebrio molitor (mokar), obdelan z ultravijolično svetlobo (UVB). Pred toplotnim sušenjem je potrebno najmanj 24-urno obdobje postenja, da ličinke lahko izpraznijo prebavila.
V isti uredbi je navedeno, da se sme dodati največ:
- 4 g prahu mokarja obdelanega z UV svetlobo / 100 g kruha, štručk in pogač;
- 3,5 g /100 g izdelkov na osnovi testenin ter sadnih in zelenjavnih kompotov;
- 3 g /100 g predelanih izdelkov iz krompirja ter
- 1 g / 100 g sira in sirnih izdelkov
Izbira, kaj bomo jedli, je naša?
Zaključimo lahko, da je na vsakem posamezniku, da premisli, kakšno hrano želi jesti – tisto pridelano v Sloveniji na tradicionalen način, ali alternativna in inovativna živila, ki se pojavljajo na trgu v zadnjih letih.
