Po novi raziskavi bi lahko kombinacija sončne energije in mikroorganizmov proizvedla 10-krat več beljakovin, kot na primer soja. Proizvodni sistem bi imel zelo majhen vpliv na okolje, kar je v nasprotju z živinorejo, ki ima za posledico ogromne količine plinov, ki segrevajo podnebje, in onesnaženje vode.
Raziskovalna zasnova uporablja elektriko iz sončnih kolektorjev in ogljikov dioksid iz zraka, da ustvari “gorivo” za mikroorganizme, ki jih gojijo v bioreaktorski kadi in nato predelajo v suhe beljakovinske praške. Znanstveniki so povedali, da sam proces zelo učinkovito uporablja zemljo, vodo in gnojila in bi ga lahko uporabili kjer koli, ne le v državah z močnim soncem ali rodovitno zemljo. Sončno-mikrobni postopek proizvede 15 ton beljakovin na hektarju površine, kar zadostuje za prehrano 520 ljudi. Za primerjavo hektar soje proizvede 1,1 tone beljakovin in s tem nahrani 40 ljudi.
Bodo mikroorganizmi pomagali nahraniti milijone lačnih ust?
Trenutno je na našem planetu približno 800 milijonov ljudi, ki so podhranjeni, svetovno prebivalstvo pa še kar narašča. V naslednjih desetletjih bo zanesljiva preskrba s hrano še kako pomembna. Poleg tega bo reševanje podnebne krize skoraj nemogoče brez zmanjšanja emisij iz mesne in mlečne proizvodnje. Mikroorganizmi se že uporabljajo za pripravo številnih običajnih živil, kot so kruh, jogurt in pivo.
Toda nekateri raziskovalci imajo pomisleke, saj uživanje mikrobnih beljakovin morda prehransko ni popolna hrana za ljudi. Dorian Leger z Inštituta za molekularno fiziologijo rastlin Max Planck v Potsdamu v Nemčiji, ki je vodil raziskavo, je dejal: »Menimo, da so živila iz mikroorganizmov zelo obetavna in bodo eden največjih dejavnikov pri reševanju morebitne prehranske krize«.
Vir: The Guardian
