Letošnjo je zapisal podpredsednik PZS Roman Ponebšek, njena tema pa se glasi: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. V razmisleku o tem, kaj pomeni trajnost v odnosu do gorskega sveta, se avtor sprašuje o naši odgovornosti v samoomejevanju lastne svobode, v središče pa postavi mlade, ki so nosilci prihodnosti.
Inovacije za trajnostno prihodnost gorskega sveta: Reciklaža že doživetega
Planinska organizacija je skozi leta svojega delovanja vedno namenjala pozornost odgovornemu ravnanju in vedenju ljudi v gorah. To je bila in ostaja njena strateška usmeritev. Od ustanovitve Gorskega društva Triglavski prijatelji leta 1872 ter Slovenskega planinskega društva leta 1893 so se oblikovala in ohranjala pisana in nepisana pravila obnašanja v gorskem svetu. Po vzoru prvih planincev tudi današnje generacije ljubijo, spoštujejo in cenijo naravo ter gore, hkrati pa negujejo vrednote nesebičnosti, tovarištva in humanosti.
Uvod v častni kodeks slovenskih planincev odlično nagovarja letošnjo temo mednarodnega dneva gora – Rešitve za trajnostno prihodnost gora: inovacije, prilagajanje in mladi. Mladi so srce inovacij – s svojo prilagodljivostjo in sposobnostjo sprejemanja sprememb oblikujejo rešitve za prihodnost, ki jo poganja trajnost.
Izzivi trajnostnega delovanja v gorskem svetu
Gore, nekoč dostopne le lokalnemu prebivalstvu in redkim raziskovalcem, danes privabljajo mnoge, ki si želijo sprostitve v naravi. Toda hitro prehajanje iz urbanega okolja v občutljivo naravno pokrajino lahko povzroči konflikte. Velik obisk gora razkriva našo odtujenost od narave, saj pogosto stremimo le k lastnim ciljem, ne da bi se zavedali potrebe po sobivanju.
Trajnost ni samoumevna, treba jo je osvojiti. Spoštovanje narave se začne s spoznavanjem, ki ga utrjujemo skozi prakso. Tu lahko pridejo na vrsto inovativni pristopi: ponovno odkrivanje že poznanih, a pogosto pozabljenih vrednot, ter postopno prilagajanje sodobnim razmeram. Sodobne digitalne rešitve omogočajo dostop do znanja, a prava sprememba zahteva čas in zavzetost.
Kako lahko prispevamo?
Brez prilagajanja, samoomejevanja in spoštovanja ne bomo uspeli. Vprašati se moramo, ali smo pripravljeni:
- Namesto vzpona na oblegani Triglav obiskati manj znane, a enako lepe vrhove, kot sta Rombon ali Jerebica?
- Razpršiti svoj gorniški in turistični interes na širše območje ter s tem razbremeniti najbolj obremenjene destinacije?
- Sprejeti, da svoboda obiskovanja narave zahteva kompromise in odgovorno ravnanje?
Trajnostne rešitve so preproste, a njihova uresničitev zahteva prilagodljivost in inovativne pristope. Mladi imajo ključno vlogo, saj s svojim razumevanjem in energijo lahko soustvarijo prihodnost, ki bo vključevala sobivanje z naravo in ohranjanje njenega bogastva.
Trajnostna prihodnost gora temelji na spoštovanju preteklosti in inovacijah sedanjosti. Učenje iz izkušenj, reciklaža že doživetega in prilagajanje sodobnim razmeram so poti do ohranjanja gorskega sveta za prihodnje generacije. Na nas je, da izziv sprejmemo in z odgovornim delovanjem omogočimo, da bodo gore ostale prostor navdiha, sprostitve in sobivanja tudi v prihodnosti.
Roman Ponebšek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
