Ljubljana je na lestvici zasedla 9. mesto, predvsem zaradi razširjene in dostopne souporabe električnih avtomobilov.
Deljena e-mobilnost odgovarja na trojni izziv – naraščajočo podnebno krizo, onesnaženost zraka in neenakosti v mobilnosti. Ključni ukrepi za mesta so rešitve na področju brezemisijskih vozil in delitvene sheme prevozov.
Novo poročilo Thank You for Sharing koalicije Clean Cities Campaign, vsebuje analizo uspešnosti 42 evropskih mest pri štirih kazalnikih:
• pri souporabi koles in e-skirojev,
• pri souporabi električnih avtomobilov,
• pri brezemisijskih avtobusih ter
• pri nameščanju polnilnih mest za električna vozila (EV).
E-Ljubljana z velikim potencialom
V Ljubljani je na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1.000 prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica uvršča na tretje mesto med vsemi 42 mesti. Vodilni København ima 1,76 električnega vozila za souporabo na 1.000 prebivalcev. Več mest, na primer Liège in Lizbona, pa takšnih avtomobilov sploh nimajo.
Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana odrezala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnih koles in e-skirojev na 1.000 prebivalcev – v tej kategoriji sicer vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na 1.000 prebivalcev.
Kar zadeva polnilna mesta za EV, je v Ljubljani na voljo 38,8 KW polnilne zmogljivosti na 1.000 prebivalcev. Na prvem mestu je Amsterdam s 147,3 KW na 1.000 prebivalcev.
Električni avtobusi kot zadnji v floto LPP
Najslabše pa se je Ljubljana odrezala v kategoriji brezemisijskih avtobusov, saj predvsem električne avtobuse uvaja zelo počasi. Medtem ko po prestolnici vozijo električni Kavalirji in električni vlakec Urban, je bila flota Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) doslej dopolnjena predvsem z avtobusi na stisnjen zemeljski plin (metan).
Do leta 2030 sicer v Mestni občini Ljubljana načrtujejo, da naj bi po ljubljanskih ulicah in cestah vozilo 30 odstotkov električnih oziroma vodikovih avtobusov.
Vir: Focus
