Kot najlažja znana kovina na planetu se zdaj litij uporablja v električnih napravah – od mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov do avtomobilov in letal.
Trenutno je povpraševanje po litiju brez primere in mnogi pravijo, da je ključnega pomena za prehod na obnovljive vire energije.
Kako litij škoduje okolju?
Kakršno koli pridobivanje virov je škodljivo za planet, saj lahko povzroči degradacijo tal, pomanjkanje vode, izgubo biotske raznovrstnosti in povečanje globalnega segrevanja.
Kljub temu, da litij utira pot električni prihodnosti, negativno vpliva na okolje. Litij lahko opišemo kot neobnovljiv mineral, ki omogoča obnovljivo energijo – pogosto ga oglašujejo kot naslednika nafte.
Glede na poročilo Friends of the Earth (FoE) pridobivanje litija neizogibno škoduje prsti in povzroča onesnaženje zraka. Ker povpraševanje narašča, vplivi rudarjenja »vedno bolj vplivajo na okolje in ljudi, kjer poteka to škodljivo pridobivanje, kar ogroža njihov dostop do vode,« pravi poročilo.
Za tono litija je potrebnih približno 2,2 milijona litrov vode
Za litijeva polja ali jezerca so značilne živahne barve, ki jih povzročajo različne koncentracije litijevega karbonata. Barve se lahko gibljejo od rožnato bele, turkizne do visoko koncentrirane rumene.
Litijeva polja: fotografije, ki so na prvi pogled videti zelo lepe, so zaokrožile po spletu – a za njimi je temna plat.
Za proizvodnjo litija skozi uparjalne bazene se porabi veliko vode – okoli 21 milijonov litrov na dan. Za proizvodnjo ene tone litija je potrebnih približno 2,2 milijona litrov vode. »Pridobivanje litija je povzročilo konflikte, povezane z vodo, s skupnostjo Toconao na severu Čila,« navaja poročilo FoE.
Drugo poročilo iz leta 2021, ki ga je objavila neprofitna organizacija BePe (Bienaventuradors de Pobres), prav tako opredeljuje vodo kot glavno skrb rudarjenja litija. V poročilu trdijo, da ni bilo opravljenih dovolj raziskav o možnem onesnaženju vode in da je treba dejavnost ustaviti, dokler niso na voljo študije za zanesljivo določitev obsega škode.
Največja nahajališča litija na svetu
Naraščajoče zanimanje za litij je povzročilo znatno povečanje največjih znanih svetovnih zalog. Po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) je bilo leta 2019 po vsem svetu približno 80 milijonov ton identificiranih zalog.
Največja nahajališča litija so v Južni Ameriki (predvsem Bolivija, Čile in Argentina), sledijo Združene države Amerike, Avstralija in Kitajska. Druge države z manjšimi rezervami so Zimbabve, Brazilija in edina evropska država Portugalska.
Nestrinjanje z rudarjenjem na Portugalskem
Pridobivanje litija je v zadnjem času postalo še posebej sporno na Portugalskem, kjer se občina Pinhel zdaj pripravlja na vložitev odredbe za ustavitev rudarjenja. Prebivalci Portugalske so nenehno protestirali proti rudarjenju redke kovine, pri čemer so navajali ogromne škodljive posledice za okolje.
Toda vlada je prižgala zeleno luč za izkoriščanje “belega zlata” v šestih različnih regijah. 95 odstotkov lokalnega prebivalstva je te načrte zavrnilo kljub obljubam rudarske družbe, da bo izkoriščanje rude ustvarilo okoli 800 delovnih mest za domačine.
Zalog litija in kobalta ne bo dovolj, treba bo najti alternativo
Gleb Yushin, profesor na Fakulteti za materiale in inženiring na tehnološkem inštitutu Georgia v ZDA, trdi, da je treba novo baterijsko tehnologijo razviti z uporabo pogostejših, okolju prijaznejših materialov.
Ker zaloge litija in kobalta (še ena škodljiva kovina v podobnem smislu kot litij) ne bodo zadovoljile prihodnjega povpraševanja, sta predlagana elementa, na katera se je treba osredotočiti, železo in silicij.
»Pozivamo znanstvenike za materiale, inženirje in agencije za financiranje, naj dajo prednost raziskavam in razvoju elektrod, ki temeljijo na bogatih elementih,« vztraja Yushin. »V nasprotnem primeru se bo uvedba električnih avtomobilov ustavila v desetletju.«
Vir: Euronews