24 novembra, 2021• 7:18 dop• AKTUALNO

Lani le v gospodinjstvih zavrgli skoraj 75 tisoč ton hrane

Zavržene hrane je v vseh segmentih pri nas vse več. In to kljub temu, da MOP že od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo z različnimi aktivnostmi za gospodinjstva s sloganom »Stran pa ne bomo metal!«, razvija in izvaja različne metodologije merjenja količin odpadne hrane v gospodinjstvih in je s tem Slovenijo postavil med bolj ambiciozne države EU na področju odpadne hrane.

V okviru nacionalne metodologije za spremljanje količin odpadne hrane se med odpadno hrano štejejo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred, med ali po pripravi hrane in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano, in v gospodinjstvih.

Nastajanje odpadne hrane po izvoru (v tonah)

Odpadna hrana– SKUPAJ

2013: 118.450
2020: 143.570

Od tega:Proizvodnja hrane (vključno s primarno): leta 2013 7950 ton, lani 10.850 ton.
Distribucija in trgovini z živili 2013: 9165 ton, lan 15.290 ton.
Gostinstvo in strežba hrane 2013: 38.313 ton, lani 42.666 ton.
Gospodinjstva: 2013: 63.023 ton, lani 74.764 ton.

Kaj ne sodi med odpadno hrano?

Med odpadno hrano ne sodijo:

ostanki hrane, ki se namenijo za predelavo v živalsko krmo v skladu s predpisi EU;
hrana, namenjena v humanitarne namene;
papirnati robčki, serviete in brisače, ki se kot kuhinjski odpadki zbirajo med biološkimi odpadki;
embalaža, ki se zavrže skupaj z odpadno hrano.

Odpadna hrana zajema tako užitni kot neužitni del posameznega živila.

Užitni del posameznega živila je tisti del živila, za katerega se v običajnih okoliščinah domneva, da je bil v določenem trenutku primeren za prehrano ljudi, vendar je bil zaradi določenih razlogov (na primer pretečeni datum uporabe/minimalna trajnost, preveliki obroki, neustrezno shranjevanje) zavržen med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane.

Neužitni del posameznega živila je tisti del živila, ki v nobenem trenutku ni primeren za prehrano ljudi ali pa se zanj v običajnih okoliščinah domneva, da ni primeren za prehrano ljudi, vendar nastaja kot odpadek med proizvodnjo, distribucijo ali prodajo živil ali pri pripravi ali uživanju hrane. To so na primer olupki, kosti, koščice, lupine.

Po oceni SURS 40 % vse odpadne hrane predstavlja užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako na primer štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku.