Ribji izdelki prihajajo iz različnih koncev sveta in ko gre za »divje« ribe, mora biti na embalaži navedeno ribolovno območje, kje je bila riba ulovljena. V primeru gojenih rib pa, v kateri državi je bila gojena.
Radioaktivne ribe iz Tihega oceana?
Združenje potrošnikov Efektiva iz Srbije je na svojem Twitter profilu navedlo primer tune, kjer jasno piše, da vsebuje ribe iz ribolovnih območij Tihega oceana (FAO 61, 67, 71, 77, 81 in 87). Ta so označena kot tvegana , v smislu povečane stopnje sevanja. Povzelo jih je več medijev po več državah.
Na mestu je vprašanje, ali lahko potrošniki še pričakujemo in verjamemo, da ribe s Tihega oceana niso radioaktivne?
Spomnimo, da je v jedrski elektrarni Fukušima leta 2011 ob potresu in cunamiju prišlo do taljenja jedra treh reaktorjev, ki jih še vedno hladijo z vodo, čeprav ne delujejo več. Ker zmanjkuje prostora za odpadno vodo, ki se uporablja za hlajenje ostankov še vedno zelo radioaktivnih reaktorjev, so to vodo konec avgusta začeti izpuščati v ocean.
Na embalaži konzerviranih rib lahko torej po oznakah resnično preverimo, kje je bila ulovljena oz. gojena riba, o radioaktivnosti pa ne ravno direktno.
Kaj pomenijo oznake, kot je FAO 61?
Ribolovno območje je označeno po mednarodni klasifikaciji (FAO + pripadajoča številka). Na spletni strani Naša super hrana so navedena vsa morska ribolovna območja:
• Arktično morje (oznaka FAO 18);
• Atlantski ocean: severozahodni Atlantik (FAO 21), severovzhodni Atlantik (FAO 27), osrednji zahodni Atlantik (FAO 31), osrednji vzhodni Atlantik (FAO 34), jugozahodni Atlantik (FAO 41), jugovzhodni Atlantik (FAO 47) in antarktični Atlantik (FAO 48);
• Indijski ocean: zahodni Indijski ocean (FAO 51), vzhodni Indijski ocean (FAO 57) ter antarktični in južni Indijski ocean (FAO 58);
• Tihi ocean: severozahodni Tihi ocean (FAO 61), severovzhodni Tihi ocean (FAO 67), osrednji zahodni Tihi ocean (FAO 71), osrednji vzhodni Tihi ocean (FAO 77), jugozahodni Tihi ocean (FAO 81), jugovzhodni Tihi ocean (FAO 87) in antarktični Tihi ocean (FAO 88);
• Sredozemsko in Črno morje (FAO 37) se deli na zahodno Sredozemlje (podobmočje FAO 37.1), osrednje Sredozemlje (podobmočje FAO 37.2), vzhodno Sredozemlje (podobmočje FAO 37.3) in Črno morje (podobmočje FAO 37.4).
Za Slovenijo je še posebej zanimiv razdelek FAO 37.2.1, iz katerega prihaja večina jadranskih ribiških proizvodov.