V osmih enotah Vrtca Škofja Loka je analiza zavržene hrane pri zajtrku, kosilu in malici potekala pet dni. V centralni kuhinji so pripravili obroke za povprečno 944 otrok in zaposlenih na dan, največji delež zavržkov pa je pričakovano nastal pri kosilu (59 %). Brez tekočega ostanka (juhe, napitki) ki je predstavljal kar 47 % vseh zavržkov, je na osebo nastalo 64 g zavržkov na dan oz. 304 kg za vse enote v spremljanem obdobju.
Tretjina zavržkov je bila posledica priprave hrane. V opazovanem tednu je bilo največ ostanka pri krompirjevem golažu, pire krompirju in rizi biziju.
Občinsko iniciativo za manj zavržene hrane so vodili Ekologi brez meja ob podpori Lidla Slovenija in Občine Škofja Loka. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke.
Do 9500 evrov prihranka, kjer se zavrže najmanj hrane
Analiza je pokazala, da bi z nadgradnjo sistema odjavljanja od obrokov, prenosom dobrih praks iz enot, kjer se zavrže najmanj hrane in zmanjšanjem količin tekoče hrane/pijače pri serviranju lahko na letni ravni prihranili tudi do 9.500 €.
Dobra praksa: narezano sadje
Glede na slovensko povprečje na osebo in primerjavo s podatki Ekologov brez meja o zavržkih v domu starejših občanov pa v Vrtcu Škofja Loka s hrano že ravnajo na zavidljivi ravni. Poslužujejo se namreč nekaterih dobrih praks, med njimi priprave juh iz ostankov zelenjave in strežbe narezanega sadja, ki je za najmlajše bolj privlačno.
Dijaški dom: najmanj priljubljene solate
Projektu Hrana svoje mesto najde so se pridružili tudi v Dijaškem domu Škofja Loka, kjer za prehrano skrbi podjetje Slorest. V štirih dneh so analizirali 2.402 obroka kosila in malice.
“Dve tretjini zavržkov (64 %) je nastalo v obdobju malice, največ zavržkov (50 %) je bilo posledica ostankov na krožnikih, 39 % hrane pa se ni razdelilo, kar pa ne predstavlja nujno odpadka, (npr. zaposleni pojedo za malico, hrana je transportirana na druge lokacije ipd.). Tekoči del ostanka je znašal le 7 %, povprečna količina zavržkov brez tega ostanka pa je znašala 50 g na osebo na dan,” poročajo Ekologi brez meja.
Med najmanj priljubljene jedi med dijaki se uvrščajo solate in različne vrste krompirja.
Zdravo, a tudi dobro?
Največji izziv za dijaški dom predstavlja iskanje ravnotežja med zdravimi in priljubljenimi obroki z upoštevanjem smernic za zdravo prehranjevanje ter tudi v tem primeru odjavljanje od obrokov v primeru odsotnosti. Tudi v tej javni ustanovi pa z dobrimi praksami že znižujejo količine zavržkov – solata in nekatere druge jedi (npr. testenine) se pripravljajo sproti po potrebi, majhne količine tekočih zavržkov pa so posledica uporabe avtomatov.
“Sodelovanje z javnimi ustanovami je ponovno pokazalo, da posploševanje ni mogoče – nujno je individualno prilagojeno in kontinuirano delo za manj zavržene hrane. In prav to je bilo tudi bistvo programa Hrana svoje mesto najde, ki je v občini Škofja Loka povezal številne deležnike in zastavil možen model ukrepanja za manj zavržkov na občinski ravni,” zaključuje Katja Sreš, predsednica Ekologov brez meja, ki si bodo v bodoče prizadevali program razširiti tudi na druge občine.
