S pomočjo zakonskega paketa za pomoč ohranjanja zdravja prebivalstva in gospodarstva bodo prebivalci in podjetja deležni sredstev ter olajšav, ki jim bodo omogočala prebroditev pandemije bolezni COVID – 19.
Vlada Republike Slovenije je na 5. redni seji obravnavala prvi obsežnejši zakonski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, ki ga bo predvidoma do konca tedna poslala v Državni zbor. Po besedah premierja Janeza Janše je temeljna vsebina in namen tega protikorona zakonskega paketa, da “zamrznemo obstoječe stanje na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske potenciale, znanstveno-raziskovalne potenciale, potenciale v znanosti in kulturi, potenciale države in družbe nasploh, da bo lahko vse to normalno funkcioniralo po tem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana.”
Država bo plačala plačilo prispevkov
Na prvem mestu bo uzakonjena nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju. Vse prispevke zaposlenih, ki so na čakanju, v obdobju dveh mesecev – veljavnost bo od dneva uveljavitve do 31. 5. tega leta z možnostjo podaljšanja, če se situacija ne spremeni –, ki jih je treba vplačati v obe blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država, pravice zavarovancev pa se ohranjajo. Nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne krije ZZZS in ne delodajalec. Določen je sistem nagrajevanja zaposlenih in aktiviranih v kritičnih dejavnostih v času epidemije prek plačil dodatkov za nevarno delo in prek plač za dodatne obremenitve po odločitvi predstojnikov, v razponu od 10 do 200 odstotkov osnovne plače.
Upokojencem z najnižjimi pokojninami se bo, predvidoma 15. aprila, izplačal solidarnostni dodatek, in sicer za vse, ki prejemajo pokojnino do 700 evrov.
Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter ostalih razlogov, povzročenih z epidemijo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavcu, ki v času epidemije izgubi službo, od prvega dne avtomatično pripada nadomestilo za brezposelnost. Gospodinjstva in posamezniki javnih storitev, ki se ne izvajajo, v tem času tudi ne plačujejo, torej ne bo položnic.
Izredna pomoč za samozaposlene
Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo preko posebne aplikacije izrazili posebno prizadetost zaradi krize in ta izjava bo javno dostopna. »Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače,” pravi Janez Janša. Prizadetim samozaposlenim se bo v tem obdobju odpisalo prispevke. “Prispevke zanje v tem obdobju za zdravstveno in pokojninsko blagajno nakazuje država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa se ohranjajo. Višina prispevkov za krizno leto se določi na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta. Do odmere dohodnine za leto 2020 se odloži plačilo akontacije dohodnine,” je povedal premier.
Pomoč podjetjem
Vlada je sprejela tudi vrsto ukrepov za ohranitev delovanja podjetij. Vse prispevke za pokojninsko zavarovanje za zaposlene, ki ostanejo na delovnem mestu, v tem obdobju plačuje država, pravice zavarovancev in prihodki pa se ohranijo.
“Z namenom reševanja likvidnosti se vzpostavi garancijska shema (t.i. “finančni top”) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo. Zamrzne se plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in plačilo davka na dohodek iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev se skrajšajo na 8 dni. Del neizkoriščenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) se usmeri v pomoč podjetjem in institucijam, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (cepivo, zdravilo, zaščitna oprema) za obvladovanje posledic koronavirusa,” je poudaril Janez Janša.
Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se bodo znižale za 30 odstotkov. Znižajo se vse funkcionarskih plače na državni ravni za 30 odstotkov za čas trajanja epidemije. Sodna veja oblasti je zaradi odločitve Ustavnega sodišča iz zakona izvzeta, je pa pozvana, da se sama odpove 30 odstotkom funkcionarskih plač za čas krize. Tisti, ki v tej veji oblasti in tudi drugod delajo v teh razmerah, ker nujni postopki zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic iz ustave, morajo potekati, pa padejo v kategorijo dodatni nagrajenih. Ob tem pa predstavniki sodnikov in javnih tožilcev pravijo, da jim obstoječa zakonodaja omenjeno zmanjšanje onemogoča.
Vlada je dala tudi priporočilo delodajalcem v gospodarstvu, da nagradijo zaposlene v razponu od 10 do 200%, predvsem tiste, ki so izpostavljeni, ki ohranjajo proizvodnjo in kritično infrastrukturo, ker ni vsa državna. Država in proračun bodo izdatke vračali, ko bodo podatki o trenutnem ali bodočem možnem obsegu izplačil znani.
Premier Janša je opozoril tudi na ukrep s področja javnih naročil, ki v tem trenutku predstavlja oviro za hitro ravnanje, zato predlaga, da se mejne vrednosti za uporabo zakona o javnem naročanju, ko gre za blago in storitve, poveča na 40.000 evrov, ko gre za gradbene storitve pa na 80.000 evrov, občine pa lahko samostojno izvajajo javna naročila.
Vlada je že začela z zbiranjem elementov za določitev smernic tudi za drugi protikorona mega paket.
Pri kmetijstvu usmerjenost v samooskrbo
Vlada je sprejela tudi vrsto smernic za izdelavo ukrepov za pomoč kmetijstvu. Ob tem je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec povedala, da z novim zakonom želijo med drugim zavezati trgovce, da povečajo ponudbo v Sloveniji pridelanih in predelanih živil. Predlagajo tudi, da javne ustanove kupijo vsaj pol v Sloveniji pridelane hrane. Živilskopredelovalnim podjetjem bodo povrnili stroške za nakup zaščitne opreme, stroške dražje logistike in stroške za nadomeščanje delovne sile. Kmetom bodo tudi delno nadomeščali izpad dohodka ter zagotavljali sredstva v primeru nezmožnosti za delo ali bolezni ter tudi olajšali plačilo prispevkov in davkov.
Denarja bo dovolj
Po besedah ministra za finance Andreja Širclja viri financiranja za omenjene ukrepe, tako evropski kot tudi domači skladi, obstajajo, so zagotovljeni in realni. Sredstva iz kohezijskih skladov se bodo preusmerila na področje zdravstva in sociale, država pa bo bankam zagotovila poroštvo, delno ali v celoti. Evropska centralna banka (ECB) namenja Sloveniji preko poslovnih bank 2,5 milijarde evrov. Posebni skladi oziroma mehanizmi ESM 1,1 milijarde in ECC mehanizmi 376 milijonov evrov.
”Obseg zadolževanja je določen na letni ravni in v okviru tega se bo Slovenija zadolžila,” pravi Andrej Šircelj.
Nazaj na kategorijo AKTUALNO.
