Kako so argumentirali svoje stališče, da meso iz laboratorija ni to, kar naj bi bilo? Poglejmo…
“Uporaba izrazov »čisto meso« ali »etično meso« je zavajajoča,” so zapisali, saj da se postopek pridobivanja tako imenovanega »laboratorijskega mesa« začne z odvzemom matičnih celic iz mišic živih živali, kar vključuje bolečo biopsijo.
“Matične celice se nato gojijo s pomočjo fetalnega telečjega seruma, ki se pridobi iz krvi še utripajočih src nerojenih telet, ki poginejo pri odstranjevanju seruma. Za podporno strukturo je potreben kolagen, pridobljen iz kosti govedi in prašičev. Poleg tega se uporabljajo hormoni in podobne snovi, ki spodbujajo razmnoževanje in rast celic,” so pojasnili in dodali, da to pomeni, da je »laboratorijsko meso« še vedno odvisno od industrije živalskega mesa.
Obregnili so se tudi na manj negativen vpliv na okolje takega mesa
Da je domnevno pozitiven vpliv na okolje trenutno zgolj hipotetičen, pravijo: “Laboratorijska proizvodnja »mesa« je energetsko intenziven proces, ki zahteva bistveno več energije kot tradicionalna vzreja.”
Dodali so še, da naj bi se trenutno po svetu z raziskovanjem in razvojem »laboratorijskega mesa« ukvarjalo cca 80 podjetij ter da prehranske posledice uživanja »laboratorijskega mesa« še niso raziskane.
