Okolju in zdravju prijaznejša hrana je večinoma rastlinska hrana, ki je bila pridelana sezonsko, lokalno in na sonaraven način, čim manj predelana in zapakirana.
Nika Tavčar iz Umanotere je poudarila: »Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe.« Osnovni principi podnebju in zdravju prijaznejše hrane so znani: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena.
Vsak lahko sprejema bolj trajnostne prehranske odločitve
»Take hrane ni težko najti in vsakdo izmed nas lahko tudi s pomočjo zaupanja vrednih okoljskih znakov in certifikatov vsakodnevno sprejema bolj trajnostne prehranske odločitve. Veliko lahko z informiranjem naredimo sami, ne moremo pa vsega. In tukaj je ključna vloga države in podpora na sistemski ravni, ki bi nam omogočila bolj trajnostne izbire,« je zaključila.
Slovenci menimo, da smo trajnostni, vendar …
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je predstavil izsledke raziskave o dojemanju trajnosti med potrošniki, ki je pokazala, da smo prebivalci Slovenije med državami, ki nadpovprečno dojemamo trajnost prehranskih izdelkov. A na drugi strani je raziskava pokazala, da ima Slovenija enega od najvišjih deležev prebivalcev, ki se mesu ne mislijo odpovedati. Strokovnjaki namreč menijo, da prav zmanjševanje uživanja mesa in drugih živalskih izdelkov najpomembnejše prispeva k trajnosti prehranjevanja.
Katerim oznakam lahko zaupamo?
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so preverili tudi, kakšne in katere oznake so natisnjene na nekaterih živilskih izdelkih. Ob tem Boštjan Okorn izpostavlja: »Številnim oznakam ne moremo zaupati, saj za njimi ni dovolj transparentnih kriterijev in neodvisnega preverjanja. Prav tako se je treba zavedati, da le redke trajnostne oznake pokrivajo tako ekološki kot tudi socialni del proizvodnje.«
Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije nadaljuje: »Zaradi rednega nadzora ekološkega kmetijstva in postopka certificiranja, ki ga prepoznamo po zelenem listu EU, takšnim živilom lahko zaupamo.« Ob tem je poudarila, da je v trgovinah ponudba ekoloških živil iz pregledanih skupin skopa, še posebej ponudba tistih, ki izhajajo iz slovenske kmetijske pridelave.
Zeleno zavajanje
Zadnja raziskava Evropske potrošniške organizacije je pokazala, da sta kar dve tretjini evropskih potrošnikov pripravljeni spremeniti svoje prehranjevalne navade iz okoljskih vzgibov. Kot sta izpostavili Camille Perrin in Patrycja Gautier iz Evropske potrošniške organizacije BEUC: »Imajo mnogi s tem težave zaradi pomanjkanja jasnih informacij o oznakah. Od ‘CO2 nevtralnih’ banan in mleka ter ‘trajnostno pridelanih’ izdelkov pa do ‘okolju prijazne’ embalaže; oznake o blagodejnosti živil za planet so preplavile trg.« V luči spreminjanja zakonodaje na tem področju in večje preglednosti pri komuniciranju pa sta poudarili tudi, da je zdaj »skrajni čas, da odločevalci na ravni EU naslovijo zeleno zavajanje in vzpostavijo pregled nad tem, kako proizvajalci hrane komunicirajo prijaznost svojih izdelkov do okolja.«
Govorci so se strinjali, da je pomembno, da se potrošniki informiramo o bolj trajnostnih izdelkih, v poplavi vseh možnih certifikatov pa smo zmožni prepoznati vsaj najpomembnejše in zaupanja vredne, kot npr. Zeleni list (EU) in certifikat pravične trgovine Fairtrade International. Smo v odločilnih časih, v katerih pa ima vsakdo moč, da je del rešitve – zase in za skupnost.
