Olimpijske igre so Parizu v velik ponos – če pa bi na ulicah glamuroznega mesta imeli preveč podgan, bi jih bilo tudi sram.
A realnost velikih mest je tudi velika populacija podgan, predvsem v kanalizaciji. Dokler so skrite očem, načeloma ljudi ne motijo. In prav to so želele lokalne oblasti doseči pred velikim dogodkom.
Kako so se lotili podgan?
Poudarili so, da jim ne bodo škodovali – in da so celo koristne, saj v urbanih okoljih “pomagajo pri ravnanju z odpadki”. Po podatkih Nacionalne akademije za medicino, je v Parizu ena najgostejših naseljenosti podgan, saj je podgan 1,5 do 1,75 na prebivalca.
Kot navajajo, je problem npr. park za Eifflovim stolpom, ki je popularna točka za piknike, zato so se tam podgane močno namnožile – na OI pa je prizorišče za odbojko na mivki.
Zato so se pristojne službe pred OI lotile globinskega čiščenja mesta – odstranjevanja vseh ostankov hrane na javnih mestih, popravljanja morebitnih smetnjakov, ki niso dobro zaprti, praznjenja smetnjakov, odstranjevanja smeti – obenem pa so okoli prizorišč OI zatesnili vhode v kanalizacijo.
Kaj pa je s podganami v Ljubljani?
V Ljubljani so se lotili zastrupljanja podgan v Miklošičevem parku, ki je zaradi deratizacije zaprt že od začetka junija. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki jo je izvedel, je pojasnil, da se deratizacija izvaja v treh sklopih, po vsakem pa je treba počakati tri tedne. Voka Snaga je hkrati opravila še deratizacijo kanalizacijskega omrežja pod zemljo.
Na MOL so ob tem opozorili tudi na to, da morajo ljudje bolj paziti na svoje mesto, saj je pregled območja pokazal, da so podgane prisotne tudi zato, ker ljudje odmetavajo hrano, podgane pa imajo tudi dostop do smetnjaka. Tudi metanje hrane v WC privablja podgane.
Da strupi ne bi povzročili škode komu drugemu kot podganam, so postavili ograjo, ki onemogoča prehod ljudem in živalim, kot so psi in mačke, nad okolico parka pa inšpektorji mestne uprave izvajajo poostren nadzor.
