Poletna vročina ima pomemben vpliv na delovanje našega telesa, zato je prav, da naše navade v tem času ustrezno prilagodimo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo predvsem na to, da vzdržujemo primerno prehrano in poskrbimo, da spijemo dovolj tekočine, vsekakor pa ne gre pozabiti tudi na skrbno zaščito pred soncem.
Poleti telo zahteva več tekočine
Z ustrezno hidracijo telesa zagotovimo, da naš organizem deluje optimalno, kar pozitivno vpliva tudi na naše počutje in razpoloženje. Poleti, ob veliki vročini in posledično povečanem potenju, naše telo zahteva še nekoliko več tekočine kot običajno, še posebej, če smo telesno aktivni.
Ob tem smo pozorni, da izgubljeno tekočino nadomeščamo sprotno, v manjših odmerkih, preko celega dneva, ne le ob jedi, pač pa tudi v času med posameznimi obroki. Blaga izsušitev se namreč lahko pojavi še preden občutimo žejo. Posebej pozorni moramo biti tudi pri otrocih, ki imajo večje potrebe po tekočini in še ne zmorejo dobro vzdrževati svoje telesne temperature.
Po podatkih Inštituta za nutricionistiko hrana prispeva k skupnem vnosu nekje 20-30 % vode, medtem ko ostalih 70-80 % predstavljajo pijače. Razmerje se razlikuje glede na vrste pijač in na izbrana živila.
Izogibamo se sladkanim in alkoholnim pijačam
Glavno vlogo pri hidraciji naj ima seveda voda, glede na priporočila NIJZ pa se lahko poslužimo tudi nesladkanih, predvsem zeliščnih čajev in vsaj nekoliko razredčenih, stoodstotnih sadnih ali zelenjavnih sokov, ki naj ne vsebujejo dodanega sladkorja. Izogibamo se sladkanim aromatiziranim pijačam in energijskim pijačam, ki so običajno le vir praznih kalorij, saj vsebujejo večje količine dodanega sladkorja. Tako imenovane lahke pijače imajo namesto sladkorja dodana umetna sladila, zato prav tako niso najbolj priporočljiva, še posebej ne za otroke in mladostnike.
Dobro se je izogibati alkoholu, ki povzroča dehidracijo, iz istih razlogov se odsvetuje tudi pretiravanje s kavo. Prav tako ni dobro piti preveč hlajenih pijača, saj lahko predstavljajo prevelik šok za naš organizem.
Kaj piti? (NIJZ)
- Voda
- Nesladkani (zeliščni) čaji
- 100 % naravni sokovi (razredčeni)
Čemu se izogibati?
- Alkohol
- Kava
- Sladkane pijače
- Energijske pijače – sploh pri mladih
- Pretirano hlajene pijače
Priporočljivi so manjši obroki, predvsem pa dovolj zelenjave
Kot pravijo na NIJZ, mora biti naša vsakodnevna poletna prehrana uravnotežena, predvsem pa mora vsebovati dovolj sadja in zelenjave. Zlasti slednje glede na številne raziskave Slovenci v povprečju zaužijemo premalo – v nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu je bilo namreč ugotovljeno, da preko 90 % odraslih ne zaužije priporočenih 250 g zelenjave dnevno.
Najboljše je kupovati sezonske pridelke, ki prihajajo od lokalnih pridelovalcev. To namreč pomeni, da so optimalno dozoreli ter imajo zato višjo hranilno vrednost, obenem pa na ta način lahko tudi direktno podpremo slovenske kmete. Zelenjava, ki jo zaužijemo, naj bo karseda različnih barv, saj na ta način poskrbimo za vnos širokega spektra hranil, vitaminov in mineralov.
Ob še posebej vročih dneh je priporočljivo, da užijemo več manjših obrokov, sestavljenih iz lažje hrane, ki ne obremenjuje naše presnove.
Ne zanašajte se zgolj na antioksidante
Za nekatera živila velja, da lahko v zadostni količini pomagajo pri spopadanju s sončnimi opeklinami. Gre za živila, bogata s karotenoidi, kot so beta-karoten, likopen in lutein, kar zajema predvsem nekatero zelenjavo: korenje, paradižnik, temno zelena zelenjava ipd. Karotenoide odlikuje zlasti njihova antioksidativna aktivnost, kar pomeni, da ščitijo celice pred škodljivim delovanjem radikalom, ki med drugim nastajajo tudi zaradi izpostavljenosti soncu. Nekatere študije so pokazale, da karotenoidi lahko delujejo kot naravni filtri, ki zmanjšujejo prodiranje UV svetlobe v kožo, a je za to potrebno uživanje zelo visokih odmerkov, česar z običajno prehrano ne moremo doseči, pač pa se lahko kvečjemu poslužimo prehranskih dopolnil.
Ne glede na to, kakšne so naše prehranske izbire, pa same po sebi ne morejo biti dovolj za ustrezno zaščito kože – le to moramo ob izpostavljenosti soncu vselej zaščititi tudi z oblačili in kremo za sončenje.
Zdrava zagorelost ne obstaja
Zaščita pred soncem je ena pomembnejših skrbi v poletnih mesecih, saj je v tem času UV sevanje zelo močno. Ob tem velja pravilo, da se najprej poslužimo čim bolj naravnih in mehanskih načinov. To pomeni, da se sonca najraje izogibamo, še posebej sredi dneva, če pa smo že zunaj, si poiščemo senco in čim več kože zaščitimo z oblačili in pokrivalom. Predele, ki ob tem še vedno ostanejo izpostavljeni, oskrbimo s kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem vsaj SPF 30.
Pozorni moramo biti tudi na zadostno količino nanešene kreme – približno ena čajna žlička za vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa, ter glavo. Nanos je treba obnoviti po vsakem kopanju, močnem potenju in brisanju z brisačo oz. na vsaki dve uri.
Namerno sončenje ni v nobenem primeru priporočljivo, niti v solarijih, saj ima tamkajšnje UV sevanje enak učinek kot sevanje sonca. Na NIJZ zato opozarjajo, da zdrava zagorelost ne obstaja: »Vsaka zagorelost zaradi UV sevanja je znak poškodbe. Koža se s tvorbo kožnega barvila brani pred škodljivim delovanjem UV sevanja.«
Strokovnjaki menijo, da bi z ustreznim samozaščitnim ravnanjem lahko preprečili štiri od petih primerov kožnega raka.
Pravila varnosti na soncu:
- Omejite izpostavljenost soncu med 10. in 17. uro
- Zadržujte se v senci
- Zaščitite se z oblačili, pokrivali in sončnimi očali
- Uporabljajte sredstva z zaščitnim faktorjem SPF 30+
- Dnevno spremljajte napovedi UV indeksa
- Odpovejte se uporabi solarija
- Upoštevajte korake za zaščito tudi ob hladnem in oblačnem vremenu