O pojavu tularemije smo že poročali takrat, ko je NIJZ o tem prvič obvestil. Kaj pa sploh je tularemija oz zajčja mrzlica?
Bolezen se pojavi običajno tri do šest dni (lahko tudi en dan ali nekaj tednov) po okužbi. Pojavijo se nenadna vročina, mrzlica, glavobol, utrujenost, tudi bruhanje. Lahko se pojavijo še kašelj, bolečine v mišicah, žrelu in trebuhu ter driska. Telesna temperatura je pogosto visoka (nad 39°C), pri nezdravljenih traja dva do tri tedne. Pri nekaterih bolnikih vročina niha – nekaj dni je zelo visoka, potem se telesna temperature normalizira in ponovno po nekaj dneh naraste preko normalne vrednosti.
Potek bolezni in bolezenski znaki so odvisni od vstopnega mesta okužbe.
Glede na mesto vstopa poznamo več oblik tularemije
Ulceroglandularna tularemija (tularemija z razjedo na koži in povečanimi bezgavkami)
Je najpogostejša oblika tularemije, pojavi se pri 75 do 85 % okuženih. Na vstopnem mestu na koži okuženih se pojavi sprememba, ki se v nekaj dneh razvije v razjedo z dvignjenimi robovi in ne boli. Značilno je tudi otekanje bezgavk (najpogosteje dimeljskih ali pazdušnih), ki se lahko zagnojijo. Pri nezdravljenih primerih lahko kožna razjeda traja več kot mesec dni, povečane bezgavke tudi več mesecev. Kožne spremembe so najpogosteje na prstih rok po delu z okuženimi zajci ter na spodnjih udih, presredku, trupu in na glavi po vbodu okuženega klopa.
Glandularna tularemija (tularemija s povečanimi bezgavkami)
To obliko ima 5-10 % odstotkov okuženih. Vstopno mesto je prav tako koža (dotik, ugriz okužene živali) brez nastanka rane. Potek bolezni je enak kot pri ulceroglandularni obliki. Za bolezen so značilne vročina in otekanje bezgavk, ki se lahko tudi zagnojijo.
Okuloglandularna tularemija (tularemija z vnetjem očesne veznice in povečanimi bezgavkami)
Pojavi se pri 1-2 % okuženih. Vstopno mesto je očesna veznica. Okužba nastane zaradi stika z onesnaženimi prsti, vodo ali zrakom. V začetku se pojavi solzenje in fotofobija (preobčutljivost na svetlobo). Veke in predel okoli oči so otekli, na očesni veznici so znaki gnojnega vnetja. Bezgavke v bližini očesa so povečane in boleče.
Pljučna tularemija
Je najhujša oblika tularemije z visoko smrtnostjo. Nastane pri aerogeni okužbi (vdihavanju bacila) in hematogeno (s prenosom bacila s krvjo iz tularemičnega žarišča drugje v telesu). Pojavlja se predvsem pri laboratorijskih delavcih. Za bolezen je značilna vročina, suh kašelj, bolečina pod prsnico, oteženo dihanje.
Orofaringealna tularemija (ustno-žrelna tularemija)
Pojavlja se pri 2-4 % okuženih, predvsem pri otrocih. Vstopno mesto je sluznica ustne votline in žrela. Najpogostejši izvor okužbe so onesnaženo meso in voda. Bolezen poteka kot akutno vnetje žrela in bezgavk na vratu. Žrelnici sta povečani, pokriti z oblogami ali razjedami. Prizadete bezgavke se lahko tudi zagnojijo.
Tifoidna ali septična tularemija
Ta se razvije kadar pride do vdora bakterij v kri, ne glede na vstopno mesto.
Zdravljenje zajčje mrzlice
Tularemija se zdravi z antibiotiki, v bolnišnico niso bili sprejeti vsi primeri, nekateri so se zdravili ambulantno. Ob pravočasnem zdravljenju z antibiotiki je smrtnost zanemarljiva.
Okužba prek pitne vode
Do okužbe s pitno vodo lahko pride, kadar voda ki jo uživamo nima ustrezne predpriprave. Bakterija lahko zaide v vodo preko izpiranja površinske vode ob močnih nalivih, lahko pa se voda onesnaži tudi, če v vodovod ali zbiralnik vode, ki ni nadzorovan in voda nima ustrezne predpriprave, zaide okužen glodavec ali kadaver poginulega glodavca.
To se je zgodilo julija v nekaterih goriških občinah – več o tem in kako se izogniti okužbi pa TULE.
