Izrazili so zaskrbljenost in nestrinjanje z obsegom posekanega drevja na Rožniku ter na Mestno občino Ljubljana in Zavod za gozdove naslovili tri zahteve.
Zahtevajo, da naj se sečnja v izogib nepopravljivim posledicam začasno zaustavi; prihodnji ukrepi naj bodo določeni ob sodelovanju širše interdisciplinarne strokovne skupine in v sodelovanju s prebivalci Ljubljane in zainteresirano strokovno javnostjo, upravljanje območja naj bo v prihodnje bolj vključujoče in pregledno.
“Vsako Ljubljančanko in Ljubljančana na Rožnik vežejo posebni spomini. Rožnik je naš gozd. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo z njim ravnalo skrbno, mi pa bomo s spremembami in posegi pravočasno seznanjeni,” so poudarili.
Intenzivna sečnja na Rožniku
Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja – v kratkem času bodo na območju Rožnika posekali kar 380 odraslih dreves!
“Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje. Nekatera drevesa je glede na razlage gozdarjev gotovo bilo treba posekati in temu ne nasprotujemo, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo!” pravijo Mladi za podnebno pravičnost.
“Gozd je naš”
Kot je slišati (kritične) glasove dela stroke, je del posekanih in za posek označenih dreves še zdravih, odločitve o pomladitveni in še posebej varnostni sečnji pa pretirane. “Tako pri odločitvah očitno niso bila upoštevana mnenja različnih strok. Vrednost gozda na Rožniku se ne izraža v lesu, primerne za prodajo, temveč v javnem zdravju in dobrem počutju prebivalcev, v kakovosti širšega bivalnega okolja, ohranjeni naravi, zavarovani pitni vodi in zadrževanih padavinah, v identiteti in privlačnosti mesta,” še izpostavljajo.
Zato od Mestne občina Ljubljana kot zastopnice prebivalk in prebivalcev gozda na Rožniku in ustanoviteljice Krajinskega parka Tivoli Rožnik Šišenski hrib ter Zavoda za gozdove Slovenije kot pripravljalca ukrepov zahtevajo:
- Takojšnjo ustavitev sečnje ter odprtje interdisciplinarne razprave o tem, kako naj se z gozdom v parku upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalcev. Vsi nadaljnji ukrepi naj bodo usklajeni s širšim krogom strokovnjakinj in strokovnjakov, tudi s področij podnebnih znanosti, ekologije, biologije in drugih sorodnih ved.
- Ljubljančanke in Ljubljančani imamo pravico vedeti, kaj se dogaja z našim gozdom. Pristojni naj stopijo pred javnost in predstavijo razloge za takšne posege, načine, kako se bo razmere v gozdu obravnavalo v nadaljevanju, ter poskrbijo, da se skrhano zaupanje prebivalcev začne izboljševati.
- Mestni gozd je naš. Predstavlja bogat življenjski prostor ljudem, živalim, rastlinam, glivam in drugih prebivalcem ter nam nudi številne koristi, ki jih ni možno zagotoviti na noben drug način. Zato hočemo, da se z njim upravlja skrajno skrbno. Pri prihodnjem upravljanju naj se v obzir vzame vsako odraslo drevo in pred kakršnimi koli posegi preučiti vse druge možnosti ohranjanja. Stara drevesa v mestu se mora prioritetno varovati. Na to nas nenazadnje opozarja tudi preteča podnebna kriza.
Podpora stroke
Primož Ribarič, meteorolog, je komentiral: “Za omejitev globalne povprečne temperature na največ 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo, bi morala Slovenija podnebno nevtralnost doseči že do leta 2040. Prepogosto pa pozabljamo na naš največji naravni zaklad – gozd. Drevesa z gozdovi so v urbanem okolju iz klimatološkega vidika nosilci vsaj treh osnovnih funkcij – blaženja podnebnih sprememb, hlajenja zraka v vročih obdobjih in čiščenja onesnaženega zraka (vzdrževanje zdravega okolja).”
Maja Simoneti, IPoP, krajinska arhitektka in urbanistka, pa je med drugim poudarila. da ljudje vedno težko sprejmemo velik poseg v svoja bivalna okolja – ki je bolj sprejemljiv, če vsaj vemo, kaj se dogaja: “Danes se vedno več ljudi vedno bolj zaveda pomena dreves in narave v mestu zato je treba tudi o upravljanju mestnih parkov, gozdov in dreves več vsebinsko in odprto govoriti z ljudmi in graditi skupni jezik njihovega varstva in urejanja. Podpiramo poziv k izboljšanju prakse upravljanja z mestnim gozdom in priporočamo Mestni občini Ljubljana, da aktivno vključi uporabnike in prebivalce v procese upravljanja, enako priporočamo tudi Zavodu za gozdove, da aktivno vključi uporabnike in lokalno prebivalstvo in uporabnike gozda v pripravo gozdnogospodarskih načrtov še posebno v gozdovih s poudarjen osocialno in ekološko funkcijo kot je mestni gozd na ljubljanskem Rožniku.”
