Slovenija v turističnih oglasih zagotavlja, da bo obisk naše dežele prijeten in nepozaben.
Obiskovalci so navdušen nad naravnimi lepotami Slovenije in hkrati presenečeni nad zelo pogostim pojavljanjem reklamnih panojev, ob cesti, na travnikih, kozolcih …
Slovenija v vsej svoji “polepljeni lepoti” reklamnih panojev …
V Sloveniji je oglasne panoje moč zaslediti tako na javnih kot zasebnih površinah. »Trenutna zakonodaja oglaševanja ne obravnava enovito, temveč je razbita med 10 zakonov in tri inšpekcije, ki jim je nadzor nad oglaševanjem zadnja skrb. Da državni nadzor ne deluje se zavedajo oglaševalci, posledice pa vidimo tako rekoč takoj, ko zapustimo bivališče. Število reklamnih panojev eksponentno raste, kar lahko vidite ob avtocestah, kjer panoji v vseh možnih oblikah rastejo iz dneva v dan,« povedo v Iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP).
Tovrstnemu oglaševanju nasprotujejo, ker negativno vpliva na prometno varnost, izkorišča javni prostor v zasebne namene, prepušča posameznika “bombardiranju” z oglaševalskimi sporočili brez možnosti “odjave”, po vrhu vsega pa iznakazijo naravno in kulturo krajino.
V OSRP si želijo, da bi se Slovenija zgledovala po razvitih zahodnih državah (skandinavske države, Francija, države Beneluksa, Avstrija, Nemčija …), kjer je zunanje oglaševanje prepovedano ali pa je izredno omejeno in dovoljeno le pod določenimi strogimi pogoji.
Trenutno je dovoljeno vse in povsod
Verjetno ste že opazili, da oglaševalci na kmetijska zemljišča pripeljejo prikolice, bazene in celo ladijske zabojnike. »Še več, za nosilce panojev se uporablja unikaten, edinstven simbol slovenske krajine – kozolec. Odnos do kozolcev je porazen, 90 % jih propada, ali pa služijo samo še kot nosilci oglasnih panojev,« poudarijo v Iniciativi OSRP.
A tudi v tem primeru sta dve svetli izjemi, ki sta lahko zgled vsem. »Skupina “kozolci niso oglasni panoji”, ki se v zgornji savski dolini bori za ohranjanje kozolcev in so zabeležili že kar nekaj uspehov ter župan Občine Škofja Loka, ki s finančnimi spodbudami motivira lastnike kozolcev, da z njih snamejo plakate, kozolce pa namenijo v primarne ali turistične namene,« Iniciativa predstavi oba primera dobre prakse.
Omenimo še, da v Kočevju želijo narediti konec prekomernemu in agresivnemu oglaševanju v javnem prostoru. V ta namen so julija lani sprejeli odlok, ki ureja problematiko oglaševanja. Podobna prizadevanja so tudi v Ribnici, kjer v spomeniško zaščitenem mestnem jedru pozivajo lastnike, da do konca aprila odstranijo oglasne panoje.
Vse drugače od januarja 2024?
Ministrstvo za okolje in prostor smo povprašali, kaj se trenutno dogaja na državni ravni glede urejanja oglaševanja na javnih in zasebnih prostorih. Odgovorili so nam, da nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v 35. členu določa, da je v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in niso v poselitvenih območjih, ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje. Sočasno pa 310. člen ZUreP-3 določa, da se začne ta določba uporabljati s 1. 1. 2024.
»Do 31. 12. 2023 je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje v skladu s pravili, ki so določena v občinskih prostorskih izvedbenih aktih,« povedo na Ministrstvu za okolje in prostor. Dodajo pa še, da ZUreP-3 ne vzpostavlja neposredne podlage za odstranitev tistih obstoječih oglasnih panojev/objektov, ki imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Torej se v bližnji prihodnosti ne bo kaj veliko spremenilo.
