Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij) sodijo v skupino odpadkov 17, med katere sodijo beton, opeka, keramika, ploščice, les, steklo, plastika, kovine (baker, aluminij, železo, jeklo, kositer …), zemljina (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij), kamenje, izkopani material, izolirni materiali in gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest, gradbeni materiali na osnovi sadre itd.
Občani lahko gradbene odpadke brezplačno oddajo v zbirni center – toda ne vseh!
Gradbene odpadke sprejemajo zbirni centri po Sloveniji. Za primer bomo pogledali, kdaj, kako pogosto in po kakšni ceni lahko gradbene odpadke oddajo občani v Ljubljani.
Na Zbirnem centru Barje so s 1. februarjem 2025 z namenom izboljšanja sistema ravnanja z odpadki nekoliko spremenili način oddaje gradbenih odpadkov. Na JP VOKA SNAGA povedo, da lahko fizične osebe 500 kg čistih gradbenih odpadkov oddajo brezplačno enkrat letno, ob predložitvi dokazila – položnice, ki ni starejša od treh mesecev. Medtem ko morajo samostojni podjetniki in podjetja skladno z zakonodajo za te odpadke poskrbeti s pogodbo.
Oddaja azbestnih odpadkov in izolacijskega materiala je plačljiva za vse. Za azbestne odpadke je treba plačati 0,4176 evra/kg (brez DDV), za druge plačljive nekomunalne odpadke (izolacije, gradbeni odpadki z nečistočami …) pa 0,4066 evra/kg (brez DDV).
Kot so nam še povedali na VOKA SNAGI letno prejmejo okoli 9.000 ton gradbenih odpadkov in večino teh predajo v nadaljnjo predelavo njihovim pogodbenikom.
Kam nadaljujejo svojo pot?
Gradbeni odpadki (iz skupine 17) se v Sloveniji odlagajo na naslednja odlagališča: Barje Ljubljana, Bukovžlak Celje, Globoko Trebnje, Leskovec Novo mesto, Mala Mežakla Jesenice, Pragersko Slovenska Bistrica, Puconci, Špaja dolina Grosuplje, Unično Hrastnik, ZMES Prevalje, HALDA TDR Ruše in Vrhe Štore.
Iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo so nam posredovali podatke, da je bilo v Sloveniji leta 2022 odloženih gradbenih odpadkov (vsi odpadki iz skupine 17) 39.151 ton, leta 2023 pa 47.017 ton. Medtem, ko je bilo recikliranih gradbenih odpadkov v 2022 1.278.773 ton, leto za tem pa 1.233.831 ton. Skupno pa je bilo izvoženih gradbenih odpadkov (vsi odpadki iz skupine 17) 86.550 ton v letu 2022, leta 2023 pa 105.963 ton.
Podatki o predelavi gradbenih odpadkov za zadnji dve leti (vsi odpadki iz skupine 17):
| Leto | Recikliranje (tone) | Vnos zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine v ali na tla (tone) | Vnos odpadkov/polnila v ali na tla pri gradnji objektov (tone) | Energetska predelava (trdno gorivo, sekanci, kurivo) (tone) |
| 2022 | 1.278.773 | 2.249.189 | 4.800.866 | 1.930 |
| 2023 | 1.233.831 | 3.207.911 | 4.458.136 | 2.398 |
Podatki o količinah izvoženih gradbenih odpadkov (vsi odpadki iz skupine 17):
| Leto | Količina izvoženih gradbenih odpadkov (vsi končni postopki R) | ||
| v drugo državo članico EU (tone) | v tretjo državo (izven EU) (tone) | SKUPAJ (tone) | |
| 2022 | 86.478 | 72 | 86.550 |
| 2023 | 102.300 | 3.663 | 105.963 |
Gradbeni odpadki še vedno pristanejo tudi v naravi
Med raziskovanjem Slovenije lahko naletimo tudi na katero od divjih odlagališč odpadkov, kjer so med drugim tudi gradbeni odpadki. Zato nas je zanimalo, koliko divjih odlagališč, kjer so bili tudi gradbeni odpadki, je bilo prijavljenih v zadnjih letih.
Iz Inšpektorata RS za okolje in energijo so nam odgovorili, da je bilo v letu 2024 evidentiranih 116 prijav s področja ravnanja z gradbenimi odpadki. Medtem ko je bilo od leta 2017 do danes skupaj evidentiranih 887 prijav.
Posamezne prijave se, kot dodajo, lahko nanašajo na isto zadevo. Ob tej priložnosti so na IRSOE še pojasnili: »Prijava nima statusa uradne listine, saj predstavlja le pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka. Inšpekcijski postopki se vodijo po uradni dolžnosti – zaradi varstva javne koristi, in ne na zahtevo strank.«
