“Interes za odkup ekološkega mleka s strani mlekarn obstaja, povečuje se tudi povpraševanje po ekološkem mleku in mlečnih izdelkih pri potrošnikih,” sporoča Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki je pripravila Mlekarsko konferenco, na kateri so predstavili stanje na mlečnem trgu, trenutne in prihodnje izzive mlekarskega sektorja ter potenciale za pridelavo ekološkega mleka v Sloveniji.
“Imamo dober potencial za povečanje ekološke prireje mleka. Skupna naloga vseh je spodbuditi prirejo ekološkega mleka, ki danes predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka v Sloveniji. To pa zahteva učinkovito delovanje in organiziranost celotne verige, začenši z znanjem in tehnologijami, njihovega prenosa na razvojne kmetije, da jih spodbudimo v ekološko prirejo mleka, s ciljem, da se zagotovijo večje količine. Potrebujemo investicije v tehnološke prilagoditve v mlekarnah in učinkovite marketinške aktivnosti do potrošnika,” so poudarili.
Le dober 1 % ekološkega mleka
V Sloveniji letno pridelamo preko 610 mio litrov mleka. Za nadaljnjo predelavo v mlečne izdelke se odkupi okrog 560 mio l, od tega 73 % odkupijo slovenske mlekarne, ostalo se izvozi. Od tega v Sloveniji priredimo letno 7.300 ton ekološkega mleka, kar je le dober odstotek celotne pridelave mleka.
S prirejo mleka se ukvarja po podatkih Statističnega urada RS preko 9.500 kmetijskih gospodarstev, ki imajo 111.115 krav molznic. V tržno prirejo mleka je vključeno 5.500 kmetij, ki imajo skupaj 97.000 krav molznic, v povprečju 17,9 živali na kmetijsko gospodarstvo, v primerjavi z EU 27, kjer je povprečje 19,6 živali. Le 8, 1 odstotek kmetijskih gospodarstev ima več kot 30 živali. V zadnjih treh letih se število kmetij, s katerih se odkupuje mleko, zmanjšuje, hkrati pa se povečuje povprečna letna količina odkupljenega mleka na kmetijsko gospodarstvo. Na ravni EU se količina odkupljenega mleka znižuje.
Slovenskega mleka le okoli 40 %
Po besedah dr. Aleša Kuharja je samooskrba z mlekom v Sloveniji 134 odstotna, skrbi pa podatek, da je od skupne prodaje v Sloveniji delež slovenskega mleka in mlečnih izdelkov v ekvivalentih mleka le okrog 40%. Še vedno se izvozi veliko surovega mleka, pravi bum pa je izvoz sladoledov. Slovenija letno uvozi za 220 milijonov evrov mleka in mlečnih izdelkov, kjer prednjačijo siri s 45 %. Poraba mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji upada in je v letu 2019 znašala le 208 l v ekvivalentih na prebivalca.
V Sloveniji prihaja do pomembnega prestrukturiranja ponudbe v trgovini, kjer zaradi cenovne politike prednjačijo trgovske blagovne znamke.
Pri nakupu način pridelave ni pomemben
Raziskave kažejo, da kar 36 % potrošnikov daje pri nakupu prednost ceni, 38 % potrošnikov zanima krma živali, 14,3 odstotkom je pomembno poreklo in le 10 % potrošnikov izbira glede na način pridelave hrane. Dr. Kuhar je ponovno poudaril pomen sodelovanja v verigi, ki zahteva dolgoročno sodelovanje, tranparentnost, zadostne količine in kakovost, lahko tudi v obliki projektnih pristopov.
Zeleni načrt in več ekološkega mleka
Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn in predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je v uvodu poudaril, da si mlekarne želijo več ekološkega mleka za predelavo, saj povpraševanje na trgu po ekološkem mleku in mlečnih izdelkih bistveno presega ponudbo, zato potencial vidi tudi v spodbudah, ki se bodo ekološkemu kmetijstvu namenile v prihodnjem strateškem načrtu skupne kmetijske politike. Izpostavil je skokovito rast cen surovin, dela, energije in transporta, ki jo občutijo vsi deležniki v verigi. Zeleni načrt s sabo prinaša vedno višje standarde pridelave in predelave in s tem povezane višje stroške, ki prav tako vplivajo na konkurenčnost. Potrebna bo večja produktivnost in dvig cen, da bomo o mlekarski verigi lahko govorili tudi čez nekaj let. »Pomembno je, da se poslušamo, slišimo in tudi upoštevamo«, je svoje misli zaključil Žnidarič.
Po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo ekološkim praksam v prihodnje namenili približno 14 milijonov evrov letno: “Na področju ekološkega kmetijstva smo si zadali cilj doseči 18 % ekoloških površin do 2027. Seveda pa mora odločitev posameznega kmetijskega gospodarstva za ekološko pridelavo temeljiti na tržnih podlagah.”
Preberite tudi:
Do leta 2030 ekološko kmetovanje na 25 % kmetijskih zemljišč?
Vir: Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS