“Dovoljenje zadeva območja, kjer je bilo v letošnjem letu zabeleženih več škodnih dogodkov, ko so volkovi povzročili škodo na rejnih živalih,” so povedali in dodali, da sta strokovni predlog za izdajo dovoljenja pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
Območje odvzema volka iz narave je MNVP, glede na dodatne informacije Zavoda za gozdove Slovenije, razširilo na šest lovišč na območju Brkinov (prvotno so bila predlagana tri lovišča): “Na območju vseh šestih lovišč je namreč zabeležena prisotnost istega tropa volkov.”
“Odstrel volkov je usmerjen v preprečevanje konfliktov, torej v osebke, ki povzročajo škodo. Dovoljenje tako velja na pašnikih oziroma v njihovi neposredni bližini in v radiju 200 metrov od ostalih kmetijskih površin. Z namenom, da bi preprečili razpad tropa, je kot pogoj določeno tudi, da se hkrati odvzame iz narave z odstrelom samo en osebek – prednostno mlajši (praviloma telesno manjši). Dovoljenje velja 4 mesece, izvajalci odstrela so upravljavci šestih lovišč v Brkinih,” pravi Ministrstvo, ki je, po njihovih zagotovilih pred odločitvijo temeljito proučilo vse druge možnosti za preprečevanje konfliktov.
V Sloveniji se je v večini primerov na območju Dinaridov na Kočevskem, Notranjskem in Primorskem, kot učinkovita praksa varovanja rejnih živali pred velikimi zvermi namreč izkazala predvsem uporaba elektromrež, kot učinkovite pa so se izkazale tudi nekatere druge metode kot sta nočno zapiranje črede na manjšo površino in varovanje s pastirskimi psi. “Nobena omenjena možnost pa ne predstavlja univerzalne rešitve,” dodajo in pojasnijo še ozadje odločitve, ki ga objavljamo v celoti …
Ozadje odločitve
Volk je vrsta, ki jo varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja. Pravila varovanja so določena z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrst. Glede na varstveni status volka je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo biti v skladu z omenjeno uredbo izpolnjeni trije pogoji:
- da ni druge zadovoljive možnosti,
- da ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in
- da gre za enega od razlogov, navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode.
Ministrstvo za naravne vire in prostor si prizadeva zmanjševati število škodnih dogodkov z uporabo in promoviranjem zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja. Te aktivnosti se v zadnjih desetih letih intenzivno izvajajo v okviru večletnih projektov (SloWolf, DINALP BEAR, Carnivora Dinarica, WolfAlps EU), manjših projektov (Pastirstvo za sobivanje) in rednih nalog Ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vendar nobena od navedenih možnosti ni univerzalna.
Nočno zapiranje živali na manjšo površino ima vsaj dve omejitvi. Rejne živali se morajo navaditi na nočno zapiranje, za kar je potrebnega veliko časa, med tem pa že lahko pride do napada volkov. Velike rejne živali potrebujejo velike površine v primeru bega pred plenilcem, zato je zapiranje v manjše obore zanje manj primerno. Varovanje z vsaj tremi pastirskimi psi je po dosedanjih izkušnjah strokovnjakov v Sloveniji lahko učinkovito, a ima prav tako več omejitev. Učinkovita je za varovanje drobnice, medtem ko prakse varovanja večjih živali s pastirskimi psi v Sloveniji nimamo. Nujen predpogoj za uporabo pastirskih psov je, da ima rejec občutek in željo za delo s psi, zato vsi rejci za ta ukrep niso primerni. Za vzpostavitev učinkovite uporabe pastirskih psov je potrebnih več let, saj je postopoma (zaporedno) treba vzgojiti in priučiti vsaj tri pse. Gre torej za dolgotrajno vzpostavljanje varovanja, medtem ko so v dani situaciji zaradi pogostih napadov nujne hitre rešitve.
Volk ostaja pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem njegovega življenjskega prostora. Prizadevalo si bo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z volkom. V pripravi je prenova Strategije upravljanja volka v Sloveniji.
Številčnost populacije v Sloveniji
V sezoni 2020/2021 smo imeli v Sloveniji približno 120 volkov oziroma 12 volčjih tropov (deset v južni Sloveniji, dva pa na območju Pokljuke in Jelovice). Zaznan je bil tudi trop križancev med volkom in domačim psom na območju tromeje Italija-Avstrija-Slovenija. Končno poročilo o oceni številčnosti volka za sezono 2022/2023, o čemer Slovenija poroča tudi Evropski komisiji, bo objavljeno do konca leta, rezultati pa nakazujejo, da številčnost ostaja primerljiva sezoni 2020/2021.
