Kot pravi dober poznavalec slovenske in svetovne energetike dr. Peter Novak, se bodo posledice vojne v Ukrajini poznale na ceni vseh energentov letos in še prihodnje leto, če konflikt ne bo ustavljen. »Slovenska energetika je razen pretežnega dela elektrike 100-odstotno uvozno odvisna. To predstavlja preko 50 odstotkov ali cca 26 teravatnih ur na leto (TWh/leto). Podražil se bo prevoz, industrijska proizvodnja in oskrba široke potrošnje. Preprosti kazalniki kažejo na 25- do 40-odstotno podražitev,« napoveduje Novak.
Rešitev vidi v intenzivnem investiranju v domače vire (sonce, veter, voda, geotermalna energija in biomasa) ter v njihove tehnologije za pretvarjanje. »Postaviti moramo proizvodnjo mikro-kogeneracij na lesne odpadke, proizvodnjo sintetičnega-dizla iz organskih odpadkov in uplinjanja odpadkov. Posebno pozornost je treba posvetiti zajemanju vode (zajezitve pred poplavami), agro-fotovoltaiki in geotermalnim virom, ki poleg elektrike nudijo odpadno toploto za kmetijsko proizvodnjo v zimskih vrtovih.
Zagotoviti je treba tudi povečanje domače proizvodnje fotovoltaičnih panelov vsaj za trikrat (Bisol in drugi),« predlaga strokovnjak.
Rešitev – priključitev na južni tok
Drugi del rešitve pa je po njegovem mnenju priključitev Slovenije na južni tok, ki gre preko Turčije, Bolgarije, Srbije na Madžarsko, ki povezavo še gradi. »Z navezavo na madžarski del kraka in ustrezen dogovor (s pametno politiko do Rusije) z Rusijo, lahko dobimo plin iz dveh virov in si zagotovimo varnost dobave. O ceni pa bo odločala politika. Madžari, Srbi in Bolgari so že sklenili dolgoročne pogodbe z Rusijo o dobavi plina po primerni ceni,« pove Novak. Doda, da je naša oskrba s plinom preko terminala za utekočinjen zemeljski plin (UZP) na Krku omejena s priključkom na hrvaške plinovode v Rogatcu, kjer pretočne količine niso velike.
»Hitre rešitve ni, zato moramo ukrepati hitro, tudi če je potrebno sprejeti nekoliko povečane vplive na okolje. Kdor hitro da, dvakrat da, zato ne čakajmo in porabimo ves razpoložljivi denar za prehod v zeleno. Študije in analize ter mali projekti pod 300.000 evrov naj počakajo. Sedanji majski razpis gospodarskega ministrstva je povsem neustrezen, ker majhna sredstva še bolj drobi,« sklene dr. Peter Novak.
Cene plina in elektrike so se višale že oktobra
»Novice, ki smo jim priča zadnje tedne, res niso dobre,« pa pravi mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenija. »Zgodil se je napad Rusije na Ukrajino, ki se je sicer pripravljal zelo dolgo. V analizi o visokih cenah energije smo lani jeseni zapisali, da Rusija za oktober lani ni zakupila prenosnih zmogljivosti za plin preko Ukrajine. Takrat so se začele cene plina in elektrike tudi enormno zviševati in sveži podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so se za gospodinjstva v Sloveniji povprečne cene zemeljskega plina v zadnjem četrtletju leta 2021 (oktober-november-december) v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2021 zvišale za dva odstotka, za negospodinjske odjemalce, torej podjetja in industrijo, pa za 47 odstotkov,« navede sogovornica.
Pojasni, da je Rusija druga največja proizvajalka plina na svetu (za ZDA) in največja izvoznica plina na svetu. Je tudi tretja največja proizvajalke nafte (za ZDA in Savdsko Arabijo). Za Evropsko unijo je Rusija ključni strateški dobavitelj, po drugi strani je tudi Rusija odvisna od evropskih plačil za svoje energente.
»Gre torej za vzajemno odvisnost, pri čemer EU že leta poudarja, da si bomo morali prizadevati za to, da bomo manj odvisni od drugih. V luči zelenega prehoda bo tudi na dolgi rok poraba plina in nafte – oboje EU uvaža iz Rusije – padala,« napoveduje Ana Vučina Vršnak.
Večji uvoz UZP bo pomeni izredno visoke cene tega energenta
Kaj se bo dogajalo s situacijo v Ukrajini, ne more nihče napovedati. »Se pa seveda razmišlja veliko o tem, kaj narediti v Evropi. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je recimo jeseni lani Rusijo pozvala k večjemu izvozu v Evropo, saj bi s tem potrdila status zanesljivega dobavitelja za Evropo, sedaj ocenjuje, naj se nove pogodbe z ruskimi dobavitelji ne sklepajo in naj se razmisli o alternativah,« pravi izvršna direktorica. Doda pa, da niso vse države članice EU v enaki situaciji: »Severni tok 2 denimo za vzhodne članice Unije ni isto kot za Nemčijo, Francija medtem znova izpostavlja pomen jedrske energije. Premik k uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), kar je alternativa, pa pomeni tudi rivalstvo oziroma tekmovanje za ta energent med Evropo in Azijo,« navede. Doda, da bo večji uvoz UZP pomenil tudi izredno visoke cene tega energenta.
Pospešiti je treba vlaganje v OVE
»Nenazadnje, ponovno se izpostavlja pomen pospešenega vlaganja v obnovljive vire energije (OVE), predvsem veter in sonce ter geotermalno energijo preko toplotnih črpalk, ob tem pa seveda ne gre pozabiti na energetsko učinkovitost – tako domov kot industrije. Vse to pa zahteva fleksibilnost elektroenergetskega sistema z različnimi ukrepi – desetletje 2020-2030 je ključno za elektrifikacijo in jasno je, da brez obsežnih vlaganj ne bo šlo,« sklene predstavnica Energetske zbornice.
