Razprodaja rodovitne kmetijske zemlje se dogaja tudi v Evropi, zato so se v Belgiji in v Franciji ljudje povezali, kupili kmetijska zemljišča in skupaj skrbijo za lokalno pridelavo hrane.
V Belgiji so leta 2014 ustanovili zadrugo in fundacijo De Landgenoten, ki je s pomočjo približno 1500 deležnikov zbrala več kot 2 milijona evrov. Kupili so 15 ekoloških kmetij, te pa zdaj s svojimi pridelanimi izdelki zalagajo približno 3000 lokalnih prebivalcev.
V Franciji je še večja organizacija Terre de Liens, ki ji je v 20 letih uspelo organizirati 19 regionalnih združenj, ki obsegajo 38.000 ljudi. Z donacijami so doslej zbrali več kot 120 milijonov evrov in z njimi kupili 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč, kjer deluje kar 300 ekoloških kmetij.
Kakšno korist ima skupnost?
V obeh primerih imajo donatorji svoj glas v skupščini organizacije in skupaj odločajo o tem, kako bo uporabljena kupljena zemlja in kaj bo na njej rastlo. Ker so lastniki, lahko postavijo pogoje, da se na kmetijski zemlji ne bo onesnaževalo, da se na posameznih delih zemljišča vzpostavi habitat za potrebe živali itd. Njihovi glavni cilji so povezava med kmeti in ostalimi prebivalci, spodbujanje biotske raznovrstnosti, povečati spoštovanje kmetijske zemlje in pridelava lokalne ekološke hrane.
Predstavljena primera dokazujeta, kakšna je moč združenega ljudstva. Mogoče bi se lahko tudi v Sloveniji povezali in rešili rodovitno zemljo, ki nam je še ostala?
Vir: De Landgenoten, Terre de Liens
