Foto: arhiv Divja Slovenija
Divji petelin (Tetrao urogallus L.) spada v družino poljskih kur. Samec (petelin) je značilne temno kovinske barve, peruti pa so temno rjave z belim okencem v vzgibu. Rep je pahljačast, kljun pa rumeno sive barve, oči so temne. Nad očmi ima živo rdeče obarvano kožno gubo – rožo, ki je v času parjenja še posebej intenzivne barve.
Samica (kokoš) je rjavo grahasta, po prsih bolj rdečkasto rjava, kožna guba nad očmi pa je manj izrazita in bolj blede barve, kot pri samcu. Močne noge so operjene vse do prstnih sklepov.
Pozimi se divji petelin hrani z iglicami
Odrasli divji petelini se poleti in jeseni prehranjujejo z različnimi žuželkami, jagodičjem in semeni. V času zime so njihov glavna hrana iglice in luske popkov iglavcev, spomladi pa popki in poganjki iglavcev ter listavcev. Kebčki se takoj po izvalitvi prehranjujejo skoraj izključno s hrano živalskega izvora, saj zaradi beljakovin omogoča hitro rast. Kasneje pa se delež rastlinske hrane veča.
Kebčki so takoj po izvalitvi zelo občutljivi
Parjenje divjega petelina se začne, nekako konec marca in traja približno do sredine maja. Takrat se petelini in kokoši zberejo na rastišču, med samci nastajajo medsebojni boji in samo najmočnejši petelin na rastišču oplodi kokoši. V času parjenja oz. rastitve petelin z značilnim oglašanjem označuje svoj teritorij in vabi kokoši. Paritev poteka sredi maja in v začetku junija, potem pa kokoš znese 6–12 jajc v preprosto gnezdo na gozdnih tleh in sama vali 26–30 dni. Kebčki so po izvalitvi izredno občutljivi za hladno in vlažno vreme, zato lahko v takih razmerah propadejo celotna legla.
Divji petelin spada med ogrožene živalske vrste, saj se njegova številčnost neprestano zmanjšuje. Vzroki za to so različni, od zmanjševanja deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov, vsesplošna vznemirjenost v gozdovih zaradi turizma in rekreacije, povečanje številčnosti malih plenilcev do globalnega segrevanja in kislega dežja.
Življenjski prostor v gozdovih sredogorja
Je značilen prebivalec starih in raznodobnih mešanih gozdov, v katerih vlada mir in dovolj pritalnega rastlinja, zlasti jagodičja. Nekdaj je divji petelin poseljeval skoraj celo Slovenijo, razen nižinski deli vzhodne Slovenije in večji del Primorske. Zdaj naseljuje gozdove sredogorja, nekje med 800 do 1600 m nadmorske višine.
V Sloveniji so glavna območja njegove razširjenosti pogorja Jelovice, Pokljuke, Mežakle, Smrekovca in Zgornje Mežiške doline, Škofjeloškega hribovja, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. V dokumentarnem filmu divjega petelina lahko vidimo in slišimo med njegovim značilnim oglašanjem v času rastitve – klepanjem.
Če dokumentarnega filma Divja Slovenija še niste videli ali pa bi ga želeli ponovno pogledati, to lahko storite v spletnem kinu Art kino mreže Slovenije, na tem naslovu je dostopen v slovenski in angleški različici.
Vir: LZS
