Delo od doma je v Sloveniji pa tudi v svetu v zadnjih letih ostalo na obrobju družbenih vprašanj in se mu raziskovalno ni posvečalo veliko pozornosti. S pojavom epidemije koronavirusa pa je delo od doma ponovno postalo zelo aktualno. Kot kaže, zna tako tudi ostati – vsaj del delovnega časa.
Zaposleni na Katedri za prostorsko planiranje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL so se tako lotili raziskave, s katero so preverjali ustreznost bivanjskih pogojev za delo od doma. Osnova za izvedbo raziskave sta bili anketi, ki sta bili opravljeni v času 1. in 2. vala epidemije COVID-19 (pomlad 2020 in december 2020 – februar 2021).
Slovenska razpršena poselitev v tem času ugodna
Z anketnimi odgovori so želeli na Katedri za prostorsko planiranje preveriti zastavljeno hipotezo, da smo si Slovenci zaradi razpršene poselitve (in s tem posledično prostorsko razvejane družbene in gospodarske infrastrukture) in prevladujočega tipa eno oz. dvostanovanjskih hiš hitro in razmeroma enostavno uredili delo od doma. Preučevali so, ali se je razpršena poselitev v obdobju koronavirusa izkazala kot pozitivna vrednota slovenskega prostora, čeprav se je do zdaj v veliki večini izpostavljala kot manj primeren prostorski vzorec.
Prostor ni najpomembnejši: veliko jih dela v dnevni sobi, spalnici in celo garaži
Trenutni (vmesni) izsledki kažejo korelacijo med boljšimi prostorskimi pogoji za delo od doma pri tistih, ki živijo v večjih bivanjskih enotah. Največ težav pa je delo od doma predstavljalo predvsem ljudem z manjšimi bivališči v večstanovanjskih tipih bivališč (bloki), kjer so anketiranci pogosto navajali pomanjkanje primernega prostora za delo.
Kar 60 % vseh anketirancev je delo od doma opravljalo v prostorih, ki v osnovi niso namenjeni delu (dnevne sobe, jedilnice, spalnice, garaže ipd.).
Izsledki kažejo tudi, da prostor ni najpomembnejši vidik dela od doma, temveč na produktivnost dela vplivajo predvsem socialne razmere v družini (kot je na primer šolanje otrok od doma).
Na vidiku spremembe, ki bodo dale večji pomen podeželju
“Policentrični urbani sistem se je izkazal kot uspešen model prostorske organizacije ne samo z vidika organizacije dela od doma, temveč tudi za enostavnejše izvajanje ukrepov – prepoved gibanja med občinami brez sistema dobro dostopnega javnega zdravstva, šolstva in drugih storitev ne bi bila izvedljiva, prav tako je dokaj dobra dostopnosti do telekomunikacijske tehnologije omogočila izredno hitro prilagoditev oblik dela na domu,” ugotavljajo v raziskavi.
Izkazalo se je tudi, da prostorske možnosti omogočajo uspešno samoorganizacijo ljudi, ki so vsaj v določenih sektorjih lahko delo nemoteno opravljali od doma.
Na Katedri za prostorsko planiranje menijo, da lahko pričakujemo, da bodo posledice pandemije globoko zarezale tudi v organizacijo dela v prihodnje in v spremenjen odnos med krajem bivanja in dela. Potreba po življenju blizu delovnega mesta, v urbanih in zaposlitvenih središčih, ne bo več nuja oz. prednost. Posledično se lahko krepi pomen podeželja (tudi v luči samooskrbe) ter priseljevanje izobražencev.
Podrobnejši izsledki raziskave, ki jo finančno podpira Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost v okviru raziskovalnega programa P2-0227 Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije, so na voljo tule za 1. val in tule za 2. val.
