Morigenos – slovensko društvo za opazovanje sesalcev, delfine pri nas preučuje že 20 let, v tem času pa je identificiralo že več kot 400 osebkov. Okoli 150 jih tu živi stalno, drugi pa so občasni prišleki. Prešeren je bil opažen še marca istega leta.
Prešeren je pravi popotnik …
Ugotovili so, da je Prešeren priplaval iz Tirenskega morja, točneje iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, več kot 1000 km od Pirana. Tamkajšnji raziskovalci so ga videvali od leta 2006 do leta 2017 (tam so ga poimenovali Lino). Ker ga od takrat niso več videli, so sklepali, da je poginil. Zato so bili tudi oni presenečeni, ko so iz društva stopili v stik z njimi in jim sporočili, da je “njihov” delfin zdaj pri Piranu.
V letu 2021 je na spletu potekalo znanstveno srečanje, na katerem je sodeloval tudi dr. Tilen Genov iz društva Morigenos. Po svojem končanem predavanju je poslušal predstavitev kolegice iz Italije in na eni od fotografij opazil znano plavut.
… in rekorder hkrati
Po natančnem pregledu vseh obstoječih fotografij so skupaj z italijanskimi kolegi potrdili, da gre nedvomno za istega delfina, ki je moral na svoji poti preplavati vsaj 1251 km, s čimer je že podrl vse rekorde v Sredozemlju, ter večino svetovnih.
Toda sledilo je še večje presenečenje. Ko so svoje prve izsledke objavili na spletni mednarodni konferenci, so se oglasili raziskovalci iz Italije, ki delajo v Ligurskem morju. Izkazalo se je, da so Prešerna zabeležili tudi oni, in sicer šest mesecem po tem, ko je bil nazadnje opažen pri Piranu. Tokrat je moral preplavati najmanj 2053 km (najkrajša možna pot), kar je doslej najdaljša zabeležena pot pri t. i. obalnem ekotipu te vrste na svetu in druga najdaljša na svetu za to vrsto nasploh.
Daljša pot je bila zabeležena le pri enem osebku t. i. oceanskega ekotipa velike pliskavke, ki so ga spremljali s pomočjo satelitskega oddajnika po daljši rehabilitaciji v ujetništvu.
Velika pliskavka večinoma ostane zvesta svojemu domačemu okolju
Kot pravijo raziskovalci, to sicer večinoma drži, toda njihovi novi izsledki, skupaj s pregledom svetovne literature, ki so ga opravili, kažejo na to, da je ta vrsta bolj mobilna, kot so mislili doslej. To je pomembno z vidika genskega pretoka med populacijami, kar je ključnega pomena pri dolgoročnem varstvu te vrste, kaže pa tudi na pomen mednarodnega sodelovanja pri varstvu biotske pestrosti. Takšna spoznanja prispevajo k boljšemu poznavanju vrst, kar posredno vodi k boljšemu poznavanju morskih ekosistemov.
Bi za obdarovanje – ali kar tako – posvojili delfina?
Vir: Morigenos
