Nominaciji, povezani s tradicijami reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji, sta za vpis na Unescov seznam prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine.
Dosje čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.
Reja lipicancev
Skupna nominacija osmih držav z naslovom Tradicije reje lipicancev temelji na širokem spektru kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanja in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev. Priprava večnacionalne nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Čebelarstvo v Sloveniji
Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod.
Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
Vir: gov.si
