Resolucija je, kot sporoča Ministrstvo za naravne vire in prostor, pripravljena z namenom, da se začne postopno sistematično povečevati potresna odpornost stavbnega fonda, saj je del stavbnega fonda v Sloveniji neustrezno potresno odporen: “Sprejetje Resolucije je korak k sistematičnemu dolgoročnemu zmanjševanju posledic, ki jih bo povzročil potres.”
Jože Novak, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor izpostavlja, da je Slovenija s pripravo takšnega strateškega dokumenta postala vzor tudi drugim državam, saj “s tem dokumentom celovito pristopa k reševanju problematike potresno neustrezno odpornega stavbnega fonda na potresno izpostavljenih območjih.” Državni sekretar prav tako izpostavlja povečanje ozaveščenosti o potresnem tveganju.
Resolucija med drugim predstavlja potresno odpornost stavbnega fonda v Sloveniji, navaja ocene posledic predvidenega potresa, opisuje pretekle potrese ter določa nadaljnje ukrepe za upravljanje potresnega tveganja, ki se bo izvajalo preko prihajajočih Akcijskih programov.
Slovenija potresno neustrezno odporna
Iz strokovne podlage Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050), UL, FGG, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR), 2020, izhaja, da sta stavbni fond ter družba v Republiki Sloveniji potresno neustrezno odporna. “V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, bi bilo poškodovanih med 42 tisoč in 102 tisoč stavb,” navajajo.
Resolucija postavlja temelje za aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda. Ker gre za obsežne ukrepe, pojasnjuje Ministrstvo, je za njeno izvajanje predvideno daljše časovno obdobje.
Programi za zmanjšanje potresnega tveganja
Resoluciji bodo, kot razlagajo, sledili izvedbeni dokumenti – akcijski programi za zmanjšanje potresnega tveganja. Akcijski programi se bodo obdobno posodabljali, predvidoma na vsakih pet let, prvi pa bo pripravljen v dveh letih po sprejetju resolucije. Za ugotavljanje uspešnosti izvajanja ukrepov in doseganja zastavljenih ciljev resolucije bo vzpostavljen sistem spremljanja uspešnosti izvajanja resolucije.
“Ker ne gre za reševanje že poškodovanih objektov po potresu, kjer je treba ponuditi takojšnje finančne, organizacijske in izvedbene rešitve, se breme utrditve stavb razporedi na daljše časovno obdobje. Pri tem pa bo pozornost posvečena tudi ustreznemu ozaveščanju, izobraževanju, zagotavljanju kadrovskih zmogljivosti, izvedbi sanacij, zagotavljanju finančnih virov ter spremljanju učinkov,” so še poudarili.