Te zakonodajne spremembe so v nekem smislu precej revolucionarne, motivirana pa jih je ideja, da bi to povečalo produktivnost in moralo delovne sile v državi. Poleg tega bi to lahko povečalo medsebojno zaupanje med delodajalci in zaposlenimi.
Možnost določanja lastnega delovnega urnika je bila pravzaprav že na voljo nekaterim strokovnjakom na Češkem – predvsem tistim, ki delajo na daljavo. Z novimi amandmaji pa se to širi na vse, ne glede na njihov poklic in vrsto delovnega mesta.
Dogovor med zaposlenim in delodajalcem
Spremembe češkega delovnega zakonika je sprožil češki minister za delo Marian Jurečka. Vendar številni delodajalci in strokovnjaki ideje ne sprejemajo preveč in dvomijo o njeni uporabi v resničnem življenju. Hkrati pa opozarjajo, da bi morala predlagana sprememba upoštevati tudi zakonska pravila, kot je zagotavljanje najmanj 11-urnega počitka med izmenami.
Oblasti poudarjajo, da je možnost prilagajanja delovnega urnika le dajanje več moči zaposlenim, da si izenačijo položaj v odnosu do delodajalcev. Podjetja pa so še vedno druga polovica te enačbe in sprememba delovnih urnikov bo možna le, če se bodo s tem strinjala tudi delodajalci. O spremembi urnikov ne morejo enostransko odločati delavci sami.
Da bodo predlagane spremembe postale uradni zakon, jih mora podpisati češki predsednik.
