V skladu s strategijo za dobrobit živali naj bi države članice EU do leta 2028 odpravile vezano rejo goveda, za katero je značilno, da so na istem mestu združeni počitek, krmljenje, molža in odstranjevanje gnoja.
Gre za ukrep, ki sledi že dolgo začrtanim smernicam za dobro počutje živali, v okviru katerega bi za pomoč pri prestrukturiranju v prosto rejo kmetje prejeli evropska sredstva.
Delež vezane reje je Sloveniji visok: 73-odstoten
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) nam je posredovala podatke za leto 2021, ko so skupaj z območnimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi zbrali podatke o dejanskem deležu vezane reje na kmetijah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v Sloveniji. V kontroli prireje mleka je bilo takrat 3.082 kmetijskih gospodarstev in od tega jih je kar 2.253 redilo govedo v sistemu vezane reje.
Delež vezane reje je Sloveniji visok 73-odstoten. »Sklepamo lahko, da je delež vezane reje na preostalih kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z rejo goveda, podoben, če ne še nekoliko višji. Ob predpostavki, da je delež vezane reje govedi na območju Slovenije 73-odstoten, pomeni, da imamo v Sloveniji več kot 20.000 kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo na način vezane reje,« še povedo na KGZS.
Prednosti in slabosti takšne reje
KGZS navede prednosti vezane reje: boljši pregled nad živalmi, nadzorovano krmiljenje, večji mir, prav tako je manjša poraba prostora v hlevu. Medtem ko so slabosti: težave pri leganju in vstajanju, težave s poškodbami nog in seskov, omejeno gibanje živali, težje ugotavljanje pojatev, zamudnejša molža, otežena higiena. Prav tako so omejeni stiki med živalmi in potrebno je več ročnega dela.
Priporočila Nacionalnega centra za dobrobit živali
Ne Zakon o zaščiti živali niti Pravilnik o zaščiti rejnih živali ne opredeljujeta natančno, kaj je v sistemih vezane reje dopustna površina in kaj dopustna vrsta priveza.
Zato na Nacionalnem centru za dobrobit živali, Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani v primerih presoje zaščite in stopnje dobrobiti goveda starejšega od 6 mesecev v rejah upoštevajo naslednja priporočila …
Stojišče in ležišče
Govedo starejše od 6 mesecev je lahko privezano na stojišču/ležišču primerne širine in dolžine. Formula za izračun minimalne širine je razdalja med kolčnima grčama živali (cm) x 2. Formula za izračun primerne dolžine je višina hrbta živali (cm) x 1,2.
Na splošno še velja priporočilo, da so površine, na katerih živali stojijo/ležijo nedrseče, mehke (hlevit + nastilj, gumirani podi …) in da tla niso prehladna ter vlažna. Omogočeno mora biti enostavno čiščenje in po potrebi razkuževanje. Živalim mora biti omogočeno, da z zadnjim delom trupa ne ležijo na robu ali v samem blatnem kanalu, da pehalo za gnoj ali rešetke, če so položene preko kanala, ne poškodujejo njihovih repov ali spodnjih delov okončin.
Privez
Živali so ob krmne jasli za vrat, privezane z različnimi tipi navez (še več je improviziranih izvedb), ki so lahko iz verig, kombinacije verig in metalnih polkrožnih objemk za vrat ali širokih tekstilnih/sintetičnih trakov. Večinoma naveze omogočajo omejeno gibanje vratu naprej in nazaj ter levo in desno. Vsekakor je dobrobit živali, ki so v vezani reji, pripete s širokim tekstilnim trakom boljša od tistih, ki so na jasli pripete s kakršnokoli verigo ali kovinskimi obroči.
»Želimo si, da bi sistemi vezanih rej, dokler še obstajajo, sledili zgoraj navedenim minimalnim standardom in priporočilom, saj le ti izboljšujejo raven dobrobiti in omogočajo znosnejše bivanje živali na navezah,« so zaključili na Nacionalnem centru za dobrobit živali.
Kaj bi prinesla prepoved vezane reje?
Kot povedo na KGZS bi prepoved vezane reje slovenske rejce prisilila v opuščanje govedoreje ali v adaptacije obstoječih hlevov oziroma gradnjo novih. »To pomeni visoke finančne vložke, ogromno zahtev po pridobivanju gradbenih dovoljenj ter tudi težave pri umeščanju teh objektov v prostor, saj ni na razpolago dovolj površin za širitve oziroma večanje proizvodnje. Prav tako povzroča rejcem veliko težav pri načrtovanju objektov tudi odnos lokalnih prebivalcev do kmetovanja – živinoreje, saj jih moti hrup in vonj.«
Da bi kmetije lahko prešle iz vezane v prosto rejo, bo glede na zahtevne pogoje morala tudi država zagotoviti sredstva. »Slovenskim kmetijam brez dodatnih finančnih sredstev namreč vsem tem zahtevam ne bo uspelo slediti,« so jasni na KGZS.
