Po podatkih Evropske unije 30,6 % prebivalstva EU živi na podeželju, pri čemer imajo podeželska območja najnižji delež prebivalstva mlajšega od 50 let.
Takšno demografsko stanje predstavlja mnogo izzivov, ki se povezujejo s procesi, kot so beg možganov, erozija javne infrastrukture, manjše možnosti za zaposlitev ter tudi vse večja vrzel na področju digitalnih spretnosti med prebivalci mest in podeželskih območij.
“Tovrstne izzive je potrebno čim prej nasloviti,” poudarjajo v projektu SMART ERA, ki bo z uporabo soustvarjalnih tehnik ter z intenzivnim sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi razvijal inovativne trajnostne digitalne rešitve za podeželje, a z jasnim zavedanjem, da digitalizacija ni zgolj tehnološki, temveč širši družbenoekonomski in kulturološki proces.
Neenakomerni razvoj podeželja v primerjavi z urbanimi okolji namreč med drugim pospešuje ranljivost podeželskih območij in povečuje tveganja za revščino ter socialno izključenost, poglablja pa tudi širšo podnebno obremenitev.
V projekt za podeželje vključena tudi Slovenija
V projektu SMART ERA s proračunom 6,8 milijona evrov med drugim sodelujeta tudi Univerza v Ljubljani, in sicer Laboratorij za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, ter Zavod Središče Rotunda, primorski družbeni center, ki bo aktivno deloval v okviru razvojnega pilota Šmarje.
V projektu bodo z vključevanjem niza tehnoloških, upravljavskih, poslovnih, družbenih in političnih rešitev zasledovali naslednje praktične cilje:
- Vzpostavili bodo prve obsežne vseevropske rešitve za sistematično preverjanje podatkov o podeželju in analizo pametnosti.
- Razvili bodo inovativno metodologijo in tehnike sooblikovanja za vključevanje prebivalcev in zainteresiranih deležnikov pri ustvarjanju novih virov podatkov.
- Razvili bodo enotne metode ocenjevanja pametnosti oz. digitalne zrelosti.
- Zagotovili bodo priporočila za nadgradnjo novih lokalnih, nacionalnih in evropskih političnih instrumentov ter povečanje njihove učinkovitosti in uspešnosti pri podpiranju pametnih vasi po vsej Evropi.
- Spodbujali bodo sodelovanje med šestimi projektnimi pilotnimi regijami ter med štirimi makroregionalnimi strategijami EU, alpsko (EUSALP), baltsko (EUSBSR), jadransko-jonsko (EUSAIR) in podonavsko regijo (EUSDR), ter izboljšal sposobnosti podeželskih skupnosti za reševanje družbenoekonomskih in okoljskih izzivov s pomočjo pametnih in trajnostnih rešitev.
