Bakterija na vodni površini ob obali Blejskega jezera tvori značilne rdeče obarvane prevleke in je indikator obremenjenosti jezera s hranili in organskimi snovmi. Cvetenje na Blejskem jezeru lahko vztraja še nekaj tednov.
Cvetenje se je v preteklosti že velikokrat pojavilo. Glavni razlog je, kot navaja Ministrstvo za okolje in prostor, prevelik vnos hranil v jezero, ki ima več virov.
Hranjenje rib ob ribolovu
“V jezero se stekajo vode iz zaledja, ki vanj spirajo hranila (dušikove spojine in fosfor), dodaten vir hranil je hranjenje rib in vodnih ptic. Z ustreznim ravnanjem lahko tudi sami zmanjšamo vnos hranil v jezero in vplivamo na manjšo intenzivnost cvetenja fitoplanktona. Hranjenje rib ob ribolovu – krapolovu je tudi vir vnosa organskih snovi in hranil v jezero. Ribiška družina Bled je prepovedala vsakršno dodatno privabljanje rib s krmo ali hrano, kar zelo pozdravljamo,” so povedali.
Ljudje ob jezerih in drugih večjih vodnih površinah najpogosteje hranijo labode, race mlakarice, liske in rečne galebe, za hranjenje pa uporabljajo ostanke hrane, še posebej kruha. Čeprav je vzvod za hranjenje želja pomagati, pa je tovrstno početje za vodne ptice in celoten ekosistem škodljivo.
Negativne posledice hranjenja vodnih ptic in rib so med drugim slabša kakovost vode (povečan vnos organskih snovi v vodo, intenzivnejša rast alg in posledično zmanjšanje koncentracije kisika v vodi); slabša mikrobiološka kakovost vode, saj vnos hranil pomeni tudi več hranil za mikroorganizme; večja možnost pojava cianobakterijskega cvetenja in posledično sproščanja cianobakterijskih toksinov v vodo. Poleg tega se nalaga z organskimi snovmi bogat sediment na dnu vodnih teles, problem predstavlja predvsem fosfor, ki je naložen v anaerobnih pogojih v sedimentu na dnu stoječih vodnih teles.
Kakšna je napoved za Blejsko jezero?
“Z višanjem temperature bo cvetenje cianobakterije Planktothrix rubescens postopoma upadalo. Pojav oblikovanja površinskih prevlek je zelo spremenljiv in nepredvidljiv, močno odvisen tudi od vremenskih razmer. V prihodnjih dneh se lahko oblikuje debelejša prevleka na površini, lahko pa zaradi vetra potone in začasno izgine s površine,” še sporočajo na Ministrstvu.
