Analiza odpadnih vod v šolah: nikotin, alkohol in THC prisotni povsod

Najbolj razširjene droge v slovenskih izobraževalnih ustanovah so, kot poroča IJS, nikotin, alkohol in kanabis. Marsikje so našli tudi dokaze o rabi kokaina in zlorabi zdravil.

Raziskovalci skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Ester Heath so na območju sedmih občin v vzorcih odpadnih vod slovenskih osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih izobraževalnih institucij določali presnovne produkte (biomarkerje) dovoljenih drog (nikotina/tobaka in alkohola), zdravil, ki se zlorabljajo (morfina, kodeina in metadona) ter prepovedanih drog (kanabisa, kokaina, amfetamina, metamfetamina, ekstazija in heroina).

Rezultati so pokazali, da so najbolj razširjene droge nikotin, alkohol in kanabis. Med zdravili, ki se zlorabljajo, so določili ostanke morfina in kodeina, medtem ko je med stimulansi prevladoval kokain. Izkazalo se je, da na razširjenost vpliva predvsem stopnja izobraževanja: najbolj so opazne razlike med osnovnimi šolami in preostalimi vključenimi izobraževalnimi institucijami. Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji Science of the Total Environment.

V raziskavo vključenih 44 izobraževalnih ustanov

V raziskavo so vključili 44 izobraževalnih institucij (19 osnovnih šol, 10 srednjih šol, 9 visokošolskih izobraževalnih ustanov in 6 izobraževalnih ustanov, ki ponujajo srednješolsko in višjo izobrazbo). Preučevane izobraževalne ustanove so izbrali tako v urbanih kot neurbanih območjih v 7 slovenskih občinah iz 6 statističnih regij. Rezultate o razširjenosti drog so primerjali glede na stopnjo izobraževanja, geografsko lego in urbanizacijo, preverili pa so tudi ujemanje z rezultati epidemioloških študij.

Najbolj razširjene droge: nikotin, alkohol in kanabis

Rezultate analize odpadnih vod so predstavili s pogostostjo pojavljanja biomarkerjev drog v vzorcih izobraževalnih ustanov (pogostost pojavnosti je odstotek vzorcev, ki vsebujejo biomarker nad mejo detekcije). “Rezultati kažejo na prisotnost drog, ki niso bile nujno zaužite v izobraževalnih institucijah zaradi daljših časov izločanja presnovnih produktov drog v urinu. Poleg tega šolsko okolje zajema poleg šolarjev, dijakov in študentov tudi učiteljski zbor, podporno osebje in obiskovalce, ki lahko tudi prispevajo k pojavnosti določenih biomarkerjev v odpadnih vodah,” so ob tem še opozorili.

Iz rezultatov analize vzorcev odpadnih vod izobraževalnih institucij povzemajo, da:

– so bile v splošnem nikotin, alkohol in kanabis najbolj razširjene droge, pri čemer je bila razširjenost alkohola in kanabisa, kljub različni dostopnosti (dovoljena uporaba alkohola po 18. letu starosti vs dovoljena uporaba THC le v medicinske namene) primerljiva.

– so bila med zdravili, ki se zlorabljajo, določeni biomarkerji morfina in kodeina, biomarkerji metadona pa so bili pod mejo detekcije.

– je bil med stimulansi najbolj razširjen kokain.

– so bile v vzorcih glede na nivo izobraževanja prisotne različne vrste drog (z različno pojavnostjo biomarkerjev). Izstopajo: različna razširjenost nikotina, alkohola in kanabisa (osnovne šole: nikotin>kanabis>alkohol, preostale šole: enaka razširjenost, biomarkerji detektirani v 100% vzorcev), visoka pogostost pojavljanja morfina v visokošolskih izobraževalnih institucijah (pogostost pojavljanja, PP = 83%) ter pojavnost amfetamina specifična za vzorce visokošolskih izobraževalnih ustanov.

– so bili nikotin, alkohol, kanabis in kokain določeni v izobraževalnih institucijah vseh sedmih občin, medtem ko je bil v skoraj vsaki občini določen biomarker vsaj enega zdravila, ki se zlorablja. Biomarkerji vseh tarčnih drog (z izjemo metadona in heroina) so bili določeni le v Ljubljani.

– obstaja povezava med dostopnostjo/uporabo kokaina ter urbanizacijo, pri čemer je tudi so-uporaba alkohola in kokaina bila določena le v vzorcih urbanih območij.

– se je kljub razlikam v razširjenosti drog glede na nivo izobraževanja, geografsko lego in urbanizacijo le nivo izobraževanja izkazal kot dejavnik, ki vpliva na opažene razlike. Razlike so bile predvsem med osnovnimi šolami in preostalimi izobraževalnimi institucijami.

Tule pa še tabela s pogostostjo pojavnosti:

Tabela 1. Pojavnost biomarkerjev drog v vzorcih odpadnih vod vseh izobraževalnih institucij (PP, n=40).

Vir: IJS