V raziskavi so rezultati pokazali, da kar na 60 milijonov ljudi v Evropi negativno vpliva onesnaževanje s hrupom, ki ga večinoma povzroča promet.
Cestni promet je glavni vir okoljskega hrupa. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu cestnega prometa lahko povzroči dolgotrajno stresno reakcijo, ki povzroči sproščanje stresnih hormonov in zvišanje srčnega utripa, krvnega tlaka in vazokonstrikcije, kar sčasoma vodi do kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, depresije in anksiozne motnje.
Velike razlike med mesti
Rezultati so pokazali, da je bilo več kot 48 % od 123 milijonov odraslih (starih 20 let ali več), vključenih v študijo, izpostavljenih ravni hrupa, ki presega prag, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Natančneje, priporočilo WHO navaja, da povprečna raven hrupa, zabeležena v 24-urnem obdobju, ne sme presegati 53 decibelov.
Odstotek prebivalstva, ki je v evropskih prestolnicah izpostavljen višjim ravnem hrupa od priporočenih, se giblje od 29,8 % v Berlinu do 86,5 % na Dunaju, vmes pa denimo 43,8 % v Madridu in 60,5 % v Rimu.
Evropsko mesto (in prestolnica), ki ima najvišjo celotno populacijo, izpostavljeno škodljivim ravnem hrupa, je Sofija (Bolgarija) z 99,8 %, vendar se tudi kakovost tam zbranih podatkov šteje za nizko.
Raziskovalci so opozorili, da njihovi rezultati za vseh 749 sodelujočih mest niso povsem standardizirani. Zaradi razlik v metodologijah in virih podatkov o prometnem hrupu se rezultati, dobljeni za različna mesta, ne štejejo za povsem primerljive.
Katere pa so najbolj hrupne slovenske občine?
Pogledate si lahko tule:
Vir: The Mayor
