“Odločitev za sodelovanje v akciji 40 dni brez alkohola je zdrava izbira, ki lahko prinese veliko koristi,” pravi NIJZ.
Gre namreč, kot pojasnijo, za dovolj dolgo obdobje, v katerem lahko že občutimo, kje so bili prej prisotni negativni vplivi alkohola, ki jih nismo nujno povezovali s pitjem.
“Nekateri, ki se odločijo za prenehanje, zelo hitro poročajo o boljši kakovosti spanca, o bolj zdravi koži, o boljši presnovi, o večji telesni zmogljivosti in boljšem imunskem sistemu. Vplivi se ne poznajo samo na telesni ravni, ampak tudi na drugih področjih našega življenja, kot so boljši odnosi z bližnjimi in učinkovitejše soočanje z vsakodnevnimi izzivi,” dodajo.
To obdobje, svetujejo, lahko izkoristimo za gibanje na prostem, druženje s prijatelji na sprehodih in za ostale aktivnosti, za katere prej mogoče nismo našli časa ali energije. Vse to lahko že v kratkem času izboljša naše počutje.
Slovenska kultura pitja alkohola
Sodelavka NIJZ in psihologinja Karmen Henigsman, ki deluje na področju alkohola, je poleg tega izpostavila, da Slovenci gradimo kulturo, ki slovi po stiku z naravo, pohodništvu in športu na splošno. Kulturo, ki prisega na povezanost z lokalno skupnostjo in solidarno pomoč v stiski, čemur smo lahko pogosto priča.
Na drugi strani pa predstavljamo tudi mokro kulturo, ki je prepojena z običaji pitja alkohola, ki nas spremljajo vse od dogodkov ob rojstvu do dogodkov ob smrti: “Še vedno smo na stopnji, ko si težko predstavljamo druženje brez alkoholnih pijač, kljub temu da nas vsakodnevno oblegajo novice o prometnih nesrečah, kriminalnih dejanjih, nasilju in zdravstvenih težavah, ki jih lahko neposredno povezujemo s pitjem alkohola.”
Z alkoholom povezano 200 bolezni in poškodb
Dodala je, da je z alkoholom neposredno povezljivih kar 200 bolezenskih stanj in poškodb. Slednje ne predstavlja tveganje zgolj za osebe, ki so zasvojene z alkoholom, ampak tudi za osebe, ki pijejo na tvegan ali škodljiv način.
“V teh kategorijah vsaj enkrat letno pije približno 55 % Slovencev, starih od 18 – 74 let. Najvišji odstotki so značilni za obdobje 18 – 24 let, kjer so tudi komaj zaznavne razlike med spoloma. Visoka je tudi registrirana poraba alkohola, ki je v letu 2022 znašala 10 l čistega alkohola, kar pomeni, da je vsak posameznik, starejši od 15 let, v povprečju porabil 95 l piva, 35 l vina in 3,6 l žganih pijač. Neregistrirana poraba alkohola vse te številke še zvišuje. Vsako leto se na dnevni ravni zgodita vsaj dve smrti, ki sta neposredno povezljivi s pitjem alkohola. Glede na trend, to pomeni v povprečju 850 smrti na leto. Vse te izgube bi lahko in bi jih želeli preprečiti,” pojasni Karmen Henigsman.
