Med tistimi, ki so pokupili večje površine kmetijske zemlje, sta tudi Bill Gates in njegova nekdanja žena Melinda. Zakaj?
V Združenih državah je več kot dva milijona posameznih kmetij, s skoraj 900 milijonov hektarjev obdelovalne zemlje. Po podatkih Land Incoma je približno 97 % ameriških kmetij malih in srednje velikih (zasebnih) kmetij. Korporacije imajo v lasti preostale 3 % in hkrati še najemajo zemljo ali kupujejo pridelke od zasebnih kmetij.
Najbogatejši z največ kmetijske zemlje
Bill Gates je ameriški poslovnež, znan po vsem svetu tudi kot eden najbogatejših zemljanov, ki ima skupaj z nekdanjo ženo v lasti več kot 268.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, v več ameriških zveznih državah. Land Income poroča, da so bila njegova zasebna ameriška kmetijska zemljišča lani ocenjena na 690 milijonov dolarjev. Kar ga uvršča na 49. mesto na seznamu posameznikov, družin in korporacij, ki imajo v lasti največ kmetijskih zemljišč v ZDA.
Bill Malone, ameriški poslovnež in milijarder, ima v lasti več kot 2,2 milijona hektarjev kmetij, rančev in gozdov, kar ga uvršča na 1. mesto omenjene lestvice. Ustanovitelj Amazona Jeff Bezos pa je na 25. mestu, v lasti ima približno 420.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Zakaj investirajo v kmetijska zemljišča?
Nakup kmetijskih zemljišč je, kot kaže, ena najbolj preudarnih in stabilnih finančnih naložb v tem trenutku. Na spletni strani BTC Bank so zapisali razloge, zakaj investirati v kmetijska zemljišča. Med drugim poudarjajo, da vrednost kmetijskih zemljišč narašča, prav tako povpraševanje po hrani, tovrstne naložbe so varne pred inflacijo in vsega tega se zelo dobro zavedajo tudi najbogatejši in korporacije.
Sicer natančen odgovor, zakaj so kupili kmetijska zemljišča, poznajo le oni, a zavedati se moramo, da ni nujno, da bodo njihovi razlogi prijazni do narave in ljudi. Land Income je predstavil nekaj (verjetnih) razlogov, za nakup rodovitne kmetijske zemlje.
Semena
Podnebne spremembe, neučinkovite kmetijske prakse, slabo vreme in rastlinske bolezni so le nekateri izmed razlogov, zakaj kmetijam ne uspe pridelati semen. Gates, ki se ukvarja z negotovostjo preskrbe s hrano v državah v razvoju, bi lahko to izkoristil, da se bo napredek v tehnologiji semen nadaljeval na ameriških kmetijah. S posodobljenimi metodami kmetovanja in gensko spremenjenimi semeni bi lahko optimiziral pridelek, da bi povečal potencial donosa v pogojih kmetovanja, ki niso idealni ter na ta način znižal stroške (učinkovitega) kmetovanja.
Biogoriva
Po nekaterih ocenah naj bi do leta 2067 zmanjkalo fosilnih goriv. Zato se upi polagajo v obnovljive vire energije – proizvodnjo biogoriv, ki nastajajo iz biomase živali in rastlin. Na primer, etanol je biogorivo, narejeno iz koruze, ječmena ali sirka in se uporablja kot alternativa bencinu. Bioplin pa je alternativa zemeljskemu plinu in se pridobiva iz živalskega gnoja ali alg.
Pomoč kmetom v državah v razvoju
Približno 60 % kmetij v Afriki in Aziji je samooskrbnih kmetij, ki jih je prizadela revščina in komaj pridelajo dovolj hrane za preživetje, kaj šele za prodajo. Te kmetije nimajo dostopa do najsodobnejših kmetijskih orodij ali tehnologij, nikoli ne povečajo potenciala pridelka in posledično trpi celotna lokalna skupnost.
Januarja 2021 sta Bill in Melinda Gates ustanovila Gates Ag One, neprofitno dobrodelno fundacijo, ki bo kmetom v državah v razvoju pomagala dostopati do kmetijskega orodja, tehnologij, se naučiti, kako povečati donos in se bolje prilagoditi podnebnim spremembam.
Super-pridelki
Naložba v ameriška kmetijska zemljišča je lahko povezana tudi z interesi za razvoj super-pridelkov. Super-pridelki so gensko spremenjena semena, poljščine in živali, ki pripomorejo k večjemu donosu.
Na primer, semena so genetsko zasnovana za rast v skoraj neobdelovalnih tleh. Krave lahko dobijo “čudežna” cepiva, ki jim bodo pomagala proizvesti kakovostnejše mleko in meso. Prihodnji pridelki bodo morda zasnovani tako, da bodo bolje uspevali v suši, vročinskih valovih in bodo odporni proti boleznim.
Zavedanje, da je rodovitna zemlja pomembna
Mogoče bodo naložbe najbogatejših zemljanov vplivale tudi na to, da več ljudi vidi kmetijska zemljišča kot nekaj, v kar je dobro vlagati. Hkrati pa hrana, ki je pridelana na kmetijski zemlji, ni nekaj samoumevnega, ampak največje bogastvo.
