Slovenija, kot nam je znano (in logično) podpira potrebo po bolj trajnostni rabi FFS, ki zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstvo okolja. Toda …
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo povprašali, kakšne spremembe predlaga Uredba o trajnostni rabi FFS, da je povzročila takšno ogorčenje med kmeti.
Predstavili so ključne izzive za Slovenijo iz predloga:
• Prepoved rabe vseh FFS na ekološko občutljivih območjih: Natura 2000, nacionalno zavarovana območja in območja zavarovana po vodni direktivi: tu leži 41 % njiv, 23 % hmeljišč, 33 % vinogradov, 31 % sadovnjakov, in 32 % oljčnikov (40 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi).
• Predlagana metodologija izračuna pravno obvezujočega zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih FFS: upoštevajoč predlagano metodologijo izračuna, bi v Sloveniji morali zmanjšati uporabo in tveganje kemičnih FFS za 59 % ter uporabo bolj nevarnih FFS za 53 % do leta 2030.
• Vzpostavitev elektronskega registra uporabe ukrepov integriranega varstva rastlin in uporabe FFS ter beleženje vseh vrst ukrepov, kar predstavlja obsežno administrativno breme.
Podpora bolj trajnostni rabi FFS
Seveda nas je zanimalo tudi, ali MKGP podpirata omenjeno uredbo? Na ministrstvu so nam odgovorili: »Slovenija podpira potrebo po bolj trajnostni rabi FFS, ki zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstvo okolja, saj si namreč ves čas prizadeva k zmanjšanju uporabe FFS, kar dokazujejo tudi številke že doseženega zmanjšanja. Pred prepovedjo uporabe FFS ali njihovem omejevanju, pa je potrebno zagotoviti ustrezno alternativo. Časovno okvir za dosego zastavljenih ciljev je treba prilagoditi tehnološkim spremembam pri proizvodnji ter dostopnosti učinkovitih alternativnih metod.«
[Kar je zelo podoben odgovor kot pred dvema letoma (TULE).]
Ker je obseg predvidenega obveznega zmanjšanja rabe FFS nesorazmeren, so na ministrstvu pripravili drugačen predlog metodologije izračunavanja napredka pri zmanjševanju tveganja zaradi rabe FFS, ki upošteva, koliko posamezna država članica prispeva k EU povprečju rabe FFS.
Zmanjšanje rabe FFS ne sme ogroziti prehranske varnosti
Kot so še sporočili z ministrstva, Slovenija ne podpira splošne popolne prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000, zavarovana območja narave in območja, zavarovana po vodni direktivi.
»Podpiramo pa sprejem ukrepov omejevanja ali prepovedi rabe, določenih FFS na teh območjih, ki imajo negativni vpliv na cilje ohranjanja narave, stanje voda oziroma vire pitne vode.«
Za Slovenijo je, kot pravijo, ključno še, da sprejeti cilji zmanjšanja rabe FFS ne povzročijo zmanjšanja kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost in povečajo odvisnost od uvoza hrane.
Vloženih več kot 100 predlogov sprememb Uredbe – za manj stroge predpise o rabi FFS
Evropski poslanec Franc Bogovič je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci na pristojni odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane konec prejšnjega meseca vložil več kot 100 predlogov sprememb k predlogu Uredbe o trajnostni rabi FFS.
Kot je zapisano na njegovi spletni strani, predlaga znižanje predlaganega cilja zmanjšanja rabe FFS na ravni EU do leta 2030 s predlaganih 50 % na 30 %, izloča zavezujoče cilje zmanjšanja tudi na ravni držav članic, zagovarja potrebo po ustrezni oceni učinka predloga Uredbe na prehransko varnost v EU in posameznih državah članicah ter daje večji poudarek naporom držav članic, ki so v preteklih letih že občutno zmanjšale rabo pesticidov, kot je npr. Slovenija.
Za zmanjšanje administrativnega bremena za uporabnike in prodajalce FFS pa Bogovič predlaga tudi popolno izločitev elektronskih evidenc iz predloga Uredbe o trajnostni rabi FFS. Prav tako predlaga izločitev vseh določb, ki se nanašajo na dnevno poročanje o rabi pesticidov v elektronski obliki s strani kmetov in ostalih poklicnih uporabnikov.
Oktobra ponovno odločanje o uporabi glifosata v Evropi
Odločanje glede glifosata sicer nima neposredne povezave z novo EU Uredbo o trajnostni rabi FFS, ampak se to izvaja v skladu z Uredbo o dajanju FFS v promet št. 1107/2009. Pa vseeno omenimo, da so nam iz MKGP sporočili, da bo glasovanje o podaljšanju odobritve glifosata predvideno v oktobru 2023, saj je trenutno njegova uporaba odobrena v EU do 15. decembra 2023.
