Zakaj so insekti v prehrani dvignili toliko prahu? Nas mora res skrbeti, da ne bomo vedeli, kaj jemo – oz. ali nas bi moralo to skrbeti tudi brez žuželk?
O žuželkah kot o poceni sestavini hrane (vsaj zaenkrat) ne moremo govoriti. “Vsaj v trenutnih okoliščinah žuželke ne predstavljajo neke cenene sestavine, s katero bi proizvajalci v živilih nadomeščali dražja sestavin. Gre za precej eksotično sestavino, ki jo bodo proizvajalci verjetno pretežno uporabljali v nekaterih nišnih proizvodih, za potrošnike, ki so pripravljeni poskusiti kaj drugačnega. Zaradi precej odklonilnega mnenja mnogih potrošnikov, takšne sestavine ne pričakujem v masovnih proizvodih,” pove prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
V vsakem primeru pa bodo morale biti žuželke v živilih jasno označene tudi med sestavinami, tako kot to velja tudi za vse ostale sestavine predpakiranih živil.
Deklaracije s sestavinami bi morali vedno brati – ne le zaradi žuželk
Označbe živil potrošniku ponujajo vse ključne informacije, na podlagi katerih se lahko informirano odloča o nakupu oz. uživanju nekega živila. Med pomembnejše informacije na označbah živil sodita tudi seznam sestavin in hranilna vrednost.
Danes je na trgovskih policah mnogo živil, zato je, kot poudarja Pravst, poznavanje sestave in hranilne vrednosti živil tudi sicer ključnega pomena za izbiro bolj zdravih živil.
“Sestavine živila pa so navedene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi, ki jim je posebej opredeljena funkcija, ki jo imajo v izdelku. Če je sestavina napisana na prvih mestih, potem potrošnik ve, da jo v živilu precej. Po drugi strani pa je informacija o hranilni vrednosti živila na označbi živil običajno predstavljena v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezni elementi hranilne vrednosti so energijska vrednost ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, in soli, ki jih vsebuje živilo. Problem teh informacij je, da jih potrošniki lahko ne razumejo. V pomoč jim je lahko brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero enostavno preverijo, ali živilo vsebuje veliko manj zaželenih hranil. Zelo pomembno je tudi, da informacije glede prehrane iščejo pri verodostojnih virih. V Sloveniji je to nacionalni portal www.prehrana.si, katerega delovanje sofinancira Ministrstvo za zdravje,” pojasnjuje pomen poznavanja sestavin, prepoznavanja kredibilnih virov in razumevanja oznak.
Še bolje pa je, če jemo predvsem živila, ki deklaracij sploh ne potrebujejo
Potrošnike na Nacionalnem inštitutu za prehrano spodbujajo predvsem k uživanju manj procesiranih živil, žal pa je, kot pravi sogovornik, v razvitem svetu zelo razširjen trend vse večje uporabe visoko procesiranih predpakiranih živil.
“Pri tem se pogosto oddaljujemo od zdrave prehrane, saj takšna živila lahko vsebujejo veliko sladkorja, soli in maščob, katerih uživanje želimo omejevati. Takšna živila so večinoma priročna in enostavna za uporabo, hkrati pa zelo okusna. Proizvajalci to dosežejo ne le sladkorjem, soljo, ali maščobo, temveč lahko tudi z različni aditivi. Rezultat so izdelki, ki se jim potrošniki težko odpovejo in se jih navadijo, zato ima ta trend dolgoročne vplive na javno zdravje,” še pove.
Zanimalo nas je še, zakaj splošne javnosti ne zanima toliko, katere snovi se tvorijo npr. pri pečenju na žaru, kaj povzroča mastna, ocvrta hrana, koliko preveč soli je v določenih živilih … Tako zelo močno so nas zbodli insekti? “V našem okolju žuželke niso sprejemljiva živilska sestavina, zato potrošnike skrbi, da bi jim jih kdo vsiljeval ali ‘podtaknil’ v živila, kjer tega ne pričakujejo. Težko verjamem, da bi si kakšen odgovoren proizvajalec živil to privoščil, saj s tem tudi zelo tvega ugled svoje blagovne znamke,” zaključi Pravst.