Tla s shranjevanjem ogljika blažijo podnebne spremembe in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti ekosistemskih storitev.
Tla so bistven del okolja in enako pomembna kot zrak in voda.
Ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo tla, so:
• izkoriščenje za oskrbo s hrano, krmo, biomaso in surovinami;
• zadržujejo, filtrirajo in nevtralizirajo onesnaževala;
• pripomorejo k uravnavanju škodljivcev in prenašanju bolezni;
• v organsko snov v tleh vežejo atmosferski ogljik;
• ponor toplogrednih plinov in omogočajo kroženje ogljika;
• sodelujejo v procesih kroženja hranil in pripomorejo k omilitvi poplav;
• omogočajo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom;
• vir nekaterih zdravil in genskih virov;
• temelj za številne človekove dejavnosti, zadovoljevanje njegovih življenjskih in kulturnih potreb.
Žal so, kot pravijo na ARSO, tudi tla izpostavljena degradacijskim procesom. Zaradi njih delno ali v celoti izgubijo sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev.
Degradacijski procesi so med drugim: onesnaženje, pozidava oziroma prekrivanje z neprepustnimi materiali, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, erozija, zmanjšanje vsebnosti organskih snovi, poplave idr. Dejavnosti, ki lahko povzročijo degradacijske procese tal in pogosto tudi nepovratno uničenje tal, pa so: industrija, energetika/rudarstvo, gradbeništvo, prometna infrastruktura, kmetijstvo, nepravilno ravnanje z odpadki, krčenje gozdov idr.
Kako onesnažena so tla v Sloveniji?
Onesnaženost tal v Sloveniji spremljamo preko kazalca okolja »Onesnaževala v tleh«.
Tla v Sloveniji, kot navaja ARSO, niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem: območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline.
Leta 2021 so v Sloveniji pripravili Program monitoringa kakovosti tal. Omogočal bo nadaljnjo pridobitev zanesljivih podatkov o stopnji onesnaženosti ter spremembah in posledicah različne rabe tal.
Kako varujemo tla?
Odpadkov ne odlagajmo/izlivajmo na/v tla – ločujmo jih in odložimo v primerne zabojnike ali jih odpeljimo v zbirne centre.
Na vrtovih, njivah in drugih kmetijskih površinah ne gnojimo prekomerno, tla zastrimo tudi pozimi, saj je snežna odeja po nižinah vedno bolj redka
Fitofarmacevtska sredstva uporabljajmo zmerno, upoštevajmo navodila in opozorila.
vir: gov.si (ARSO)
