3:17 pop AKTUALNO

Sečnja 389 dreves na Rožniku, ki so jo prekinili januarja, se nadaljuje

“Nadaljevali bomo sečnjo oslabljenih in bolnih dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, za katere so na Zavodu za gozdove Slovenije na podlagi strokovnih meril in gozdnogospodarskega načrta ocenili, da je to potrebno in nujno zaradi varnosti obiskovalcev ter nadaljnjega kakovostnega, sonaravnega razvoja gozda, ki bo trajno zagotavljal socialne in ekološke funkcije tudi za prihodnje generacije,” so v Mestni občini Ljubljana napovedali nadaljevanje sečnje, ki se je začelo včeraj.

Zavod za gozdove Slovenije je 2. decembra lani izdal odločbo za sečnjo 389 dreves (773 m3 lesa) na zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Sečnjo so 18. januarja sicer prekinil, vendar ne zaradi kritik javnosti, temveč zaradi razmočenosti terena. skladno s pozivom ZGS.

“Količina doslej posekanega in odpeljanega lesa znaša 607 m3, kar predstavlja približno 80 % vsega za posek označenega drevja. Za predviden posek je ostalo je še približno 70 stoječih označenih dreves; večinoma gre za nevarna drevesa ob poteh in za smrekovo monokulturo pod vodohranom (izven ograje),” so povedali na MOL.

Tudi sadili bodo

Ob tem so dodali, da bo do letošnje jeseni potekala tudi predpriprava na morebitno sadnjo, jeseni bodo prav tako ocenili potencial ponovnega zametka drevoreda

“Del dreves je bil označen za posek iz sanitarnih razlogov (bolezni, glive, veter), del pa kot pomladitev gozda. Ob tem poudarjamo, da je večina drevja (okoli 80 %), ki je v odločbi zabeležena kot pomladitvena sečnja, nevitalna in predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce, čeprav navzven ne kaže očitnih bolezenskih znakov.
Na območju sečnje so drevesa večjih dimenzij, pod njimi pa je gost sloj mladih dreves in s strokovnega stališča bi ga bilo nedopustno spregledati. Več svetlobe mladju lahko omogoči le odstranitev starega drevja, ki sčasoma izgublja vitalnost in odpornost na vplive okolja,” so še pojasnili.

Nadalje so, nekako v zagovor kritikam, dodali še, da je bilo zaradi stanja v naravi (žledolom, vetrolomi, intenzivno naravno pomlajevanje) na tem območju treba ukrepati hitreje: “Če bi s posekom še odlašali, obstaja velika verjetnost, da bi se večji del mladja pri kasnejši sečnji poškodoval, zato postopnost izvedbe ukrepa v tem primeru ne bi bila smiselna, temveč bi bila dolgoročno lahko škodljiva.”


Vir:MOL

(Visited 137 times, 1 visits today)
Close