Sečnjo so napovedali v mestnih gozdovih na občinskih zemljiščih na območju Ljubljanskega gradu in Golovca ter nadaljevanje del na Rožniku.
“Posegi so potrebni prednostno zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev, pa tudi zaradi redne nege gozda ter vzdrževalnih del v javnem interesu, s čimer bomo usmerjali razvoj gozdov za trajno zagotavljanje njegovih številnih funkcij, zlasti socialnih in ekoloških,” so obrazložili v Mestni občini Ljubljana.
V februarju so tako napovedali sečnjo na Golovcu, po poročanju nekaterih medijev je Zavod za gozdove Slovenija napovedal možen posek skupno 216 dreves.
Intenziven posek odraslih dreves je sprožil kritične odzive
Mladi za podnebno pravičnost, IPoP – Inštitut za politike prostora, Protestival ter “skupina jeznih meščank in meščanov” so se odzvali s skrbjo, da MOL ne želi upoštevati spoznanj, ki so se izoblikovala ob sečnji na Rožniku. Tako so opomnili: “Intenziven enkratni posek številnih odraslih dreves na Rožniku je januarja sprožil niz kritičnih odzivov. Ti so javnost in odgovorne za upravljanje z mestnim gozdom v krajinskem parku opozarjali na to, da način sekanja glede na poudarjene socialne in ekološke funkcije tega gozda ni primeren. Ljudje so iz povedanega lahko razumeli, da je sprejemljivost tako intenzivnega pomlajevanja mestnega gozda vprašljiva iz več vidikov, predvsem pa so se naučili, da imajo prav starejša drevesa večje pozitivne učinke na okolje in na zdravje in dobro počutje ljudi ter tudi večjo simbolno in medgeneracijsko vrednost kot mlajša in manjša drevesa. Izvedeli so tudi, da je pomanjkanje starih dreves eden od resnih problemov slovenskih gozdov, da ima gozd zmožnost samoobnove in da intenzivno sekanje človek izvaja predvsem za potrebe spodbujanja rasti in lesnoproizvodne funkcije gozda, torej zaradi zasledovanja ekonomskih koristi.”
Sporna sečnja?
Sečnja na Rožniku je v javnosti, kot pravijo podpisniki sporočila, nedvoumno izpostavila: 1. spornost zasledovanja pretežno ekonomskih koristi sekanja v gozdovih posebnega pomena, 2. nujnost bolj doslednega upoštevanja poudarjenih socialnih in ekoloških funkcij mestnega gozda pri njegovem upravljanju ter 3. nujnost bolje organiziranega pravočasnega in vsebinskega sodelovanja uporabnikov in zainteresirane javnosti v procesih upravljanja.
Če povzamemo nekatera strokovna mnenja, med njimi tudi, kot navajajo Mladi za podnebno pravičnost, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je smiselno težiti k pogostejšemu ukrepanju manjše jakosti.
“Ob vsem tem je ZGS januarja napovedal organizacijo javnega posvetovanja o prihodnjem upravljanju z mestnimi gozdovi. Vodstvo MOL pa se na pozive k javni predstavitvi načina sečnje na Rožniku ni odzvalo pozitivno, je pa napovedalo nadaljevanje načrtovanega sekanja v skladu z aktualnim Gozdno gojitvenim načrtom na Rožniku in drugod,” so še dodali. Ugotavljajo, da se bo sekanje nadaljevalo brez predhodnega pojasnila odgovornih o upoštevanju strokovnih spoznanj, ki jih je sprožilo sekanje na Rožniku, in brez javne razprave o prihodnjem upravljanju mestnih gozdov s posebnim namenom.
Hkrati pa se vsi skupaj sprašujejo, kaj še lahko storijo za to, da bi se z mestnimi gozdovi, katerih koristi se vsak dan bolje zavedajo meščani, začelo upravljati bolj odgovorno in dolgoročno vzdržno.
“Če kaj, nas je dogajanje na Rožniku naučilo, da si moramo zato, da bi se lahko upravljanje z mestnimi gozdovi izboljšalo v skupno dobro in korist, najprej prisluhniti, nato pa tudi skupaj iskati boljše rešitve in ukrepati. Bolj kot k sečnji se nam bi moralo zato muditi k interdisciplinarni in vključujoči javni razpravi,” so podpisniki odgovorne pozvali, da ustavijo sečnjo in organizirajo ustrezno javno razpravo.
